Tiskane izdaje
Javnomnenjske raziskave kažejo, da je britanska javnost razdeljena o vprašanju morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, toda marsikdo dvomi o točnosti podatkov, ki jih objavljajo raziskovalci. Ti se v minulem letu namreč niso izkazali.
Položaj pomeni neprijetno dilemo - tako za naročnike anket kot za vse, ki si z analiziranjem javnega mnenja in napovedovanjem prihodnosti služijo kruh. Padec zaupanja v verodostojnost anket je mogoče razumeti samo kot posledico izida lanskih parlamentarnih volitev, na katerih je prepričljivo zmagala konservativna stranka, čeprav so vse predvolilne javnomnenjske raziskave kazale, da bo izid glasovanja eden najtesnejših v britanski zgodovini.
Namesto scenarija, po katerem bi Združeno kraljestvo padlo v politično krizo, ko nobeni izmed največjih strank ne bi uspelo sestaviti trdne vlade z absolutno večino, se je po petih letih vodenja koalicijske vlade 7. maja lani znova povzpel na oblast David Cameron in tako dobil mandat za izpolnitev svoje ključne obljube - izvedbo referenduma o prihodnosti članstva države v EU.
Posipanje s pepelom
Raziskovalci, ki so napačno interpretirali želje in razmišljanje volivcev, so se - tako kot opozicijske stranke - nemudoma znašli v defenzivi, ko so morali braniti svoje neuspešno delo. Njihov »poraz« je ublažilo dejstvo, da so se zmotili prav vsi. In prav vsi so se na koncu posuli s pepelom.
Referendum o izstopu države iz EU (vlada je obljubila, da ga bo izvedla do konca leta 2017, kot kaže, pa se bo to zgodilo že v drugi polovici letošnjega leta) mnogi opisujejo kot priložnost, da se raziskovalci in celotna industrija, ki stoji za njimi, »odkupijo« za pretekle napake. Vsekakor se trudijo, da bi v javnosti izboljšali svojo podobo: prihodnji teden bo britansko združenje raziskovalcev javnega mnenja (BPC), katerega člani izvajajo ankete, ki se redno pojavljajo v otoških medijih, objavilo rezultate neodvisne preiskave, ki jo je odredilo takoj po majskih volitvah, da bi ugotovilo, kateri faktor je najbolj vplival na netočne napovedi. Preiskovalci so po poročanju BBC preverili in pretehtali tako rekoč vse možne razlage, tudi tisto, ki se sprašuje, ali so raziskovalci še zmožni sestaviti reprezentativne vzorce populacije, na podlagi katerih lahko z večjo gotovostjo podajo ocene.
Ugotovitve neodvisne preiskave bodo pomembne: verjetno bodo vplivale na to, kako se bodo raziskovalci lotili preverjanja javnega mnenja v času referendumske kampanje in kako resno jih bodo jemali naročniki. Ne glede na to rezultati anket o prihajajočem referendumu, objavljeni ob koncu lanskega leta, kažejo, da se utegnejo soočiti s podobnimi težavami kot pred dvema letoma.
Britanska javnost je, sodeč po anketah, razdeljena glede vprašanja prihodnosti države v EU. Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je sredi decembra lani v Daily Telegraphu objavila družba ICM, natanko polovica volilnega telesa podpira izstop države iz Unije, če iz končnega izračuna izvzamemo neodločene. Po rezultatih ankete, ki jo je opravila agencija Survation, so z 42 odstotki v rahli prednosti nasprotniki izstopa. A tudi v tem primeru razlika med eno in drugo stranjo znaša le nekaj odstotnih točk. Kar 13 raziskav je do novega leta zaznalo majhno prednost proevropske strani, v primerjavi s štirimi, ki so napovedale zmago tabora »out«, in štirimi, ki si rezultata niso upale napovedati, ker sta bili obe strani preveč izenačeni.
Nejasnost kot adut
Različni rezultati različnih anket sami po sebi še ne pomenijo težave. Problem je, kot piše Guardian, ker so rezultati odvisni predvsem od načina izvedbe raziskave. Izrazite razlike med telefonskimi in spletnimi anketami raziskovalce spravljajo v neprijeten položaj, podoben tistemu, v katerem so se znašli pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Tudi takrat sta različni metodi zbiranja podatkov dali različne rezultate, ki jih ni bilo vedno mogoče razložiti s standardno mero odstopanja. Volitve, proti pričakovanjem, niso ponudile jasne razsodbe, katera izmed njiju je bolj točna, saj nobena od anket ni napovedala končnega zmagovalca.
Morda bo merjenje javnega mnenja med referendumsko kampanjo dalo odgovor na to vprašanje. Nejasnost sicer ni nujno slaba. Dobro služi predvsem predsedniku vlade, ki poskuša na pogajanjih z evropskimi partnerji najti kompromis glede predlagane reforme Unije, s katero pogojuje svojo podporo kampanji za obstanek države v EU. Bolj ko so javnomnenjske ankete nejasne, bolj je videti, kot da Britanci resno razmišljajo o izstopu. Verjetnost, da bo Evropa popustila njihovim zahtevam, se s tem še povečuje.
