Tiskane izdaje
Glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier je danes, dva meseca potem, ko je prevzel zahtevno nalogo, dejal, da so pripravljeni sprejeti obvestilo Združenega kraljestva o ločitvi od EU. Časa za pogajanja o dogovoru je po njegovih besedah malo, pred njimi pa da je pravno zapletena in politično občutljiva naloga, njegov govor povzema Reuters.
Povedal je, da če bo vlada Therese May do konca marca resnično sprožila 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop članice iz EU, bodo morali celovit dogovor o pogojih izstopa in nadaljnjih odnosih doseči do konca oktobra 2018.
Barnier je doslej obiskal 18 članic EU, do konca januarja namerava obiskati vse. Povedal je, da je ohranitev enotnosti EU cilj vseh 27 vlad, ob tem pa opozoril, da nečlanica ne more pričakovati enakih ugodnosti kot članica ter da ne bodo dopustili, da bi v ločitvi Britanija pobrala le jagode na torti.
Kakšen odnos si Britanija želi od EU, mora zdaj po njegovih besedah ugotoviti predvsem London. Članice EU bodo v prihodnjih mesecih sestavile okvir pogajanj in njihovih interesov. Prej ko se bodo pogajanja začela, bolje bo, še meni. »Mi smo pripravljeni, ostanite mirni in se pogajajte.«
Na vprašanje, ali je bolj naklonjen »mehkemu« ali »trdemu« brexitu, pri slednje Velika Britanija ne bi imela več dostopa do skupnega trga, je odgovoril, da ne loči enega od drugega. »Lahko pa povem, kaj je brexit ... Hočemo jasen sporazum, hočemo ga doseči v obdobju, ki je na voljo, hočemo, da upošteva naša stališča, interese 27 članic, ki jih definira Evropski svet, in enotnost sedemindvajseterice.«
Na njegovo besede so se že odzvali iz urada Therese May, od koder so sporočili, da pogajanj ne nameravajo zavlačevati čez dvoletni rok, ki začne teči ob sprožitvi 50. člena. »Obstaja dvoletni časovni okvir postopka. Jasni smo bili, da ga ne nameravamo podaljšati,« so sporočili.
Britanci so se za izstop iz Evropske unije odločili na referendumu junija letos. Takratni premier David Cameron je odstopil, nasledila ga je Theresa May. Ta je napovedala, da bo uradni London ločitveni postopek sprožil konec marca drugo leto, a bi ji lahko načrte zdaj prekrižalo vrhovno sodišče. Vlada namreč poskuša razveljaviti nedavno odločitev nižjega sodišča, da mora o začetku postopka za izstop iz države odločati tudi parlament. V poslanskih klopeh sedi mnogo tistih, ki so brexitu nasprotovali, zato bi lahko začetek sprožitve postopka trajal veliko dlje, kot če bi o njem odločala vlada sama.
