Tiskane izdaje
Skrbi so bile na koncu odveč. Britanski minister za izstop iz EU David Davis in glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier sta v četrtek potrdila, da se bosta obe strani v začetku prihodnjega tedna prvič usedli za pogajalsko mizo in uradno začeli proces, ki bo, če bo uspešen, do marca 2019 prinesel dogovor o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom.
Za konservativno vlado Therese May, ki se ukvarja z vrsto problemov na domačem terenu – od pogovorov o oblikovanju koalicije s severnoirskimi unionisti (DUP) do soočanja s posledicami katastrofalnega požara v londonski stolpnici Grenfell –, bodo pogajanja z EU na videz prinesla olajšanje. Vlada bo lahko pokazala, da je znova začela delati in da novo razmerje sil v parlamentu, kjer brez pomoči DUP ne obvladuje večine glasov, ni ovira za izpeljavo brexita. Toda to olajšanje se utegne hitro spremeniti v novo težavo, sploh če pogajanja ne bodo šla v pravo smer.
Štiri vprašanja
Bruseljski insajderji, ki razumejo kompleksnost pogajalskega procesa, kot je opredeljen v 50. členu lizbonske pogodbe, se bojijo, da lahko pogovori med Združenim kraljestvom in EU iztirijo že v nekaj tednih. »Prvi mesec bo poln kontroverznosti in ne izključujem možnosti propada pogajanj takoj na začetku,« je v intervjuju za
Obstaja tudi četrto vprašanje samega procesa pogajanj. Britanci so do zdaj nasprotovali predvidenemu vrstnemu redu reševanja vprašanj in se hoteli hkrati
Napredek bo po Duffovem mnenju odvisen predvsem od britanske strani. »Potrebujemo politično voljo in pripravljenost za sklepanje kompromisov. Jasno je, da bo Theresa May naletela na težave, če si bo prizadevala za kompromise z EU, je povedal sogovornik. »Toda če hoče doseči dogovor, si bo morala prizadevati za kompromise. Vse skupaj je zelo zapleteno. Morala bo povedati resnico, toda še prej jo bo morala dojeti. Še več, dojeti bo morala celotno kompleksnost izstopnega procesa.«
Pritisnjena ob zid
Konservativna stranka je ta teden, pritisnjena ob zid, pokazala, da je pripravljena razmisliti tudi o mehkejši različici brexita in sodelovanju z drugimi strankami. Vidni torijci, med njimi nekateri nekdanji ministri, pa tudi nekdanji premier David Cameron, so prepričani, da je o izstopu iz EU v britanski politiki treba doseči »najširši možen konsenz«. Izid volitev je prisilil stranko, da je vsaj za zdaj zamrznila najdrznejše načrte, tudi tistega o izstopu iz Unije brez dogovora. To je dober znak za vse, ki vseskozi zagovarjajo »mehek« brexit. Toda za Thereso May je naloga bistveno otežena. Nevarnost notranjega razdora v konservativni stranki od njenega prihoda na oblast še ni bila večja.
Najbolj ironično je, da je EU v primerjavi z Otokom naenkrat videti kot zgleden primer stabilnosti. Evropski pogajalci dajejo vtis, da komaj čakajo na ponedeljek in marec 2019. Njihova samozavest kaže njihovo boljšo pripravljenost in organiziranost, je pojasnil Andrew Duff. Britanska ekipa po njegovem ni dokazala, da ima spretnosti in znanja, ki bi jo naredila primerljivo z Barnierovo. Povrhu vsega je izid volitev odnesel vsaj dva njena vidna člana, potem ko sta se leto dni pripravljala na zastopanje države.
To seveda ne pomeni, da je položaj EU upravičeno brezskrben oziroma da je njena enotnost nezlomljiva. Unija lahko ohrani enotnost, ki jo je pokazala do zdaj, je prepričan sogovornik, a le, če Britanci ne bodo znova poskusili odpreti vprašanja vrstnega reda oziroma kako drugače vnesti razdora med 27 članic EU. »Ugotovili bodo, da to ni težko. Kohezija med EU 27 obstaja in je bila do zdaj precej impresivna, ampak, kolikor mi je znano, je tudi precej krhka. Če preverite posamezne sektorje in interese industrije, kmetov, ribičev, postane stvar precej bolj problematična. Tu je vprašanje denarja in proračuna ter interesov revnejših srednjeevropskih držav absolutno ključno.«
Seštevanje in odštevanje
Evropska unija ima torej veliko razlogov za dosego dogovora z Veliko Britanijo o poravnavi obstoječih obveznosti. Dosedanji pristop komisije k reševanju tega vprašanja kljub temu ni pripomogel k zbližanju stališč. Pogajalski strani bi se morali najprej dogovoriti o končni številki in jo nato obrazložiti in utemeljiti, je pojasnil Duff in dejal, da poskuša komisija storiti ravno nasprotno: vsiliti kriterije za enačbo, na podlagi katere bodo prišli do končne številke. »Nisem prepričan, da bo takšen metodološki pristop uspešen.«
Izstopni proces je na videz zelo tehničen, toda dogovor o 50. členu ne bo mogoč brez političnega dogovora o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. Komisija vztraja, da se tudi neformalni pogovori o tem ne morejo začeti pred drugo fazo pogajanj, predvideno za oktober, ki pa se bo verjetno začela šele konec leta.
EU vztraja, da je njen primarni interes ohraniti solidarnost sedemindvajseterice. Duff, ki živi in dela v Bruslju, je dejal, da se je za mnoge ljudi, zaposlene v evropskih institucijah, brexit že zgodil. »Dejstvo, da je pred nami še celoten pogajalski proces, mnogi vidijo kot nekakšno motnjo.« Toda hkrati po njegovih besedah veliko ljudi razmišlja o načrtu B, zavedajoč se možnosti, da izstopni proces, kot ga določa 50. člen, ne bo uspešen. Če se bo to zgodilo, bo Združeno kraljestvo enostavno izstopilo iz EU marca 2019 brez dogovora. »Politične posledice neuspeha bodo zelo negativne, ozračje bo polno medsebojnega obtoževanja,« je opozoril Duff. »To bo slab rezultat za obe strani.«
