Pogajanja o brexitu prešla na vsebinski del

Pod drobnogledom zagotovila o prihodnjem statusu evropskih državljanov.

pon, 17.07.2017, 18:00

Britanski in evropski pogajalci so v Bruslju začeli drugi krog pogajanj o brexitu, na katerem bodo ta teden poskušali doseči napredek pri zagotavljanju pravic državljanov EU, meji med Irsko in Severno Irsko ter višini računa, ki ga Unija namerava ob izstopu izročiti Združenemu kraljestvu.

Prioritete v prvi fazi pogajanj, ki so se začela sredi prejšnjega meseca in se morajo končati do marca 2019 oziroma še prej, so že dolgo znane. Iz stališč obeh strani je kljub temu težko razločiti, po čem bosta na koncu tokratnega kroga sodili uspeh ali neuspeh. Tako v Londonu kot v Bruslju se kažejo prvi znaki popuščanja v nekaterih ključnih stvareh. Ali bo to na koncu dovolj, da se izognejo najbolj problematičnemu scenariju, izstopu brez dogovora, je vprašanje za milijon evrov.

Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier in britanski minister za izstop iz EU David Davis sta pred začetkom pogajanj v Bruslju povedala, da je čas za pogovore o bistvu vprašanj. »Za nas je zelo pomembno, da dosežemo napredek,« je poudaril britanski minister. »Da se pogovorimo ter identificiramo razlike in podobnosti, zato da se z njimi lahko spopademo oziroma se nato pomaknemo naprej.«

Britanska stran pričakuje »resničen napredek«

Največ možnosti za napredek je pri zagotavljanju pravic državljanov EU, ki živijo na Otoku. Obe strani poudarjata, da je rešitev tega vprašanja še vedno prednostna naloga. Britanski pogajalci bodo v Bruslju poskušali odpraviti kakršne koli dvome o tem, da 3,2 milijona evropskih priseljencev po brexitu ne bo postalo nekakšna posebna skupina drugorazrednih državljanov. Britanski minister za izstop iz EU David Davis pri tem vprašanju v tokratnem krogu pričakuje »resničen napredek«.

Toda vse bo odvisno od tega, ali bo Evropska unija, ki bo morala po drugi strani poskrbeti za pravice 1,2 milijona Britancev, ki živijo v različnih državah EU, pripravljena sprejeti uvodno ponudbo Londona ali ne. Bruselj je nakazal, da hoče dodatna zagotovila o statusu evropskih državljanov. Med drugim pričakuje, da bo njihove pravice tudi v prihodnje zagotavljalo Sodišče Evropske unije (ECJ), v kar pa britanska stran po vsej verjetnosti nikoli ne bo privolila, saj to dojema kot vpletanje v njeno suverenost. »Želimo, da imajo evropski državljani enake pravice kot Britanci, ki živijo v EU,« je prejšnji teden pojasnil glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier. ECJ mora po njegovem mnenju ostati »končni porok« teh pravic, ne glede na to, ali jih Britanija zapiše v svojo zakonodajo ali ne. Zakonodaja se lahko kadarkoli spremeni in spiše na novo, to pa tvega nastanek negotovosti, je prepričana evropska stran.

Kako utemeljene so te skrbi, je seveda drugo vprašanje. Bruselj vztraja, da gre preprosto za vprašanje zaupanja. Toda britanska vlada ni z nobenim dejanjem pokazala, da si tega pri vprašanju zagotavljanja pravic evropskih državljanov ne zasluži. Precej manj konsistentna je bila pri vprašanju izstopnega računa, ki je tudi največja potencialna ovira za napredek v pogajanjih.

Finančne obveznosti

Strah pred propadom pogajanj je še vedno prisoten, toda pripravljenost obeh strani za sklepanje določenih kompromisov utegne biti prvo znamenje, da se nobena od njiju v resnici ne želi znajti za prazno pogajalsko mizo.

Določanje višine britanskih obveznosti utegne biti izjemno naporno, predvsem zato, ker je to vprašanje, pri katerem želita obe strani prikazati čim manj pripravljenosti za popuščanje. Medtem ko Unijo skrbi, kako bo v prihodnjih letih pokrila izgubo več kot desetine proračunskih prilivov (Britanija je ena največjih neto plačnic v evropski proračun), je na Otoku vprašanje obteženo z dodatno notranjepolitično dimenzijo. Nekateri evroskeptiki, denimo, so prepričani, da Britanija po desetletjih plačevanja v evropski proračun EU ni dolžna nič.

Od komentarjev zunanjega ministra Borisa Johnsona o tem, »da naj se gre EU solit«, če misli, da ji bo država ob izstopu plačala večdesetmilijardni račun, se zdi, da je minila že cela večnost, čeprav so bili izrečeni komaj prejšnji teden. Vzrok za to je, da so dan zatem predstavniki britanske vlade potrdili, da se Britanija zaveda svojih finančnih obveznosti, in s tem občutno razelektrili napeto ozračje pred drugim krogom pogajanj. To seveda še ne pomeni, da se je London pripravljen strinjati z vsako številko, ki bo prišla iz Bruslja, in da v prihodnjih tednih ne bo prišel trenutek, ko bo ena stran vstala izza pogajalske mize.

Pripravljenost EU, da ob robu tokratnega kroga pogajanj z Britanci spregovori o netehničnih vprašanjih, kot je višina uvoznih kvot, je v tem pogledu korak v edino razumno smer. EU je dolgo vztrajala, da pogovorov o trgovinskih odnosih ne bo, dokler ne bo dogovora o vseh drugih stvareh. Torej o izstopnem računu in pravicah državljanov EU.

Obrisi prihodnjih trgovinskih odnosov med Britanijo in EU bodo po poročanju bruseljskega Politica obstranska tema pogovorov. Toda sočasno bodo pomemben pokazatelj, kako pomemben je uspeh pogajanj za obe strani.

Prijavi sovražni govor