Pol tone težak haaški šok

Mednarodno sodišče za vojne­ zločine na območju nekdanje­ Jugoslavije (Icty) v Haagu bo Vojislavu Šešlju izreklo sodbo­ 31. marca. Srbske oblasti so se znašle v zagati, ker so jim ­sodniki naložili, naj zagotovijo prisotnost vodje srbskih radikalcev na sodišču.

Srbski premier Aleksandar Vučić je priznal, da je zahteva Ictyja zanj velik problem in da je tistim, ki so hoteli zagreniti življenje Srbiji, to tudi uspelo. Kljub temu je zagotovil, da bo sam odločal o izročitvi Šešlja v Haag, odločitev pa bo v najboljšem interesu Srbije. Vojislav Šešelj, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993, je napovedal, da se prostovoljno ne bo prikazal na sodišču.

Po navedbah srbskih medijev vlada ne bo izročila Šešlja, ker mu bodo izrekli sodbo sredi kampanje za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v Srbiji 24. aprila, kar bo koristilo tamkajšnjim nacionalističnim silam. Icty je novembra 2014 odobril Šešlju začasno izpustitev iz pripora in vrnitev v domovino, ker je menda imel hude zdravstvene težave. Vodja srbskih radikalcev po vrnitvi razburja domačo in tujo javnost s ponavljanjem nacionalističnih idej o veliki Srbiji in pozivi k strmoglavljenju sedanjega srbskega vodstva. Icty je zato odpravil odločitev o izpustitvi Šešlja, ki je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003, in pozval srbsko vlado, naj Šešlja takoj vrne v pripor v Scheveningenu. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012.

Politični mentor vrha oblasti

Icty poleg Šešljeve navzočnosti na izreku sodbe zahteva aretacijo članov njegove pravne ekipe Vjerice Radeta, Petra Jojića in Jova Ostojića zaradi nespoštovanja sodišča. Haaški tribunal jih je obtožil vplivanja na priče in obstrukcije sodnega postopka proti vodj srbskih radikalcev. Beograd še vedno računa, da mu iz domnevno politično-varnostnih razlogov ne bo treba izročiti četverice. Po mnenju analitikov se zanaša na to, da so njegove mednarodne obveznosti raztegljive kot domače javno mnenje, vendar je Icty za zdaj nepopustljiv.

Po oceni predsednice Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji Sonje Biserko premierova Srbska napredna stranka nerada spoštuje haaške odločitve, tako da ne preseneča, da SNS v predvolilnem času ni pripravljena izročiti četverice radikalcev Ictyju. Po njenem njihova izročitev ne bi resno vplivala na izid volitev, medtem ko analitiki menijo, da se naprednjaki z Vučićem in srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem na čelu, ki sta bila Šešljeva desna roka, bojijo tudi tega, kaj bi četverica s Šešljem na čelu, ki je bil Nikolićev in Vučićev politični oče in mentor, izpovedala Ictyju.

V vsakem primeru bo konec marca končana sodna farsa s Šešljem, srbska vlada pa nima veliko manevrskega prostora, če hoče nadaljevati svojo proevropsko usmeritev. Srbska vlada obtožuje Icty, da gre za udar na Vučića. Poznavalci so v zvezi s tem izpostavili Vučićevo prepričanje, da se svet vrti okoli njega in da ga poskušajo vsi spotakniti, medtem ko v vladnih obtožbah vidijo le demagogijo za domače potrebe. Se pa strinjajo, da Icty ne bi mogel izbrati boljšega trenutka, če je res hotel povzročiti težave ­srbski vladi.

Srbija ne bo haaška kolonija

Beograd dolguje Haagu štiri radikalce, nobeden izmed njih pa se ni pripravljen predati prostovoljno, temveč sporočajo oblasti, da jih bo morala nesti tja. Šešelj se je vprašal, kako bo oblast to izpeljala, glede na to, da so vsi skupaj težki skoraj pol tone in se nameravajo do 31. marca še bolj zrediti, da bi oblasti dodatno zagrenili življenje. Srbska vlada je po diplomatski poti poslala v Haag protestno noto, kot da je Icty država, in ne sodišče. Ker to ni pomagalo, so napadli Icty po levi in desni, da Srbija ni haaška kolonija in da je cilj Ictyja oslabiti Srbijo, da ne bi mogla več voditi samostojne politike in da bi imela slabši pogajalski položaj v dialogu s Kosovom. Po njihovem bodo Vučića napadali ne glede na to, ali bo izročil Šešlja v Haag ali ne.

V zgodbo se je vključil še Nikolić, ki je poudaril, da mora biti Šešelj, ki se je pred vloženo obtožnico več let junačil, da je pripravljen prostovoljno priti v Haag, navzoč na izreku sodbe v Haagu. Nikolić je v drugačnem položaju od Vučića, ker ni bil tako kot premier v Šešljevi pravni ekipi, poleg tega mu ni treba iti na volitve. Šešelj je po vrnitvi v Srbijo vztrajno napadal Nikolića in preklel celo njegovo mrtvo mater, medtem ko je bil do Vučića prizanesljiv.

Če zanemarimo teorije zarote o rušenju srbske vlade, se postavlja vprašanje, na kakšni podlagi oblast trdi, da lahko v Beogradu pravično sodi Šešlju, glede na to, da naj bi aretacija četverice radikalcev po­vzročila destabilizacijo države. Icty je doslej gladko zavrnil prošnje obtoženih, ki so bili začasno na prostosti, da ne bi bili navzoči na izreku sodbe, Srbija pa najbrž še ne bo odprla 23. in 24. poglavja, ki zadevata temeljne pravice, pravosodje, svobodo in varnost, če bo zavrnila haaško sodišče.