Poletje nezadovoljstva za skrajno levico

Konservativna vlada bi lahko na iluzije opozicije preprosto odgovorila, če bi ne bi bila sama v težavah. 

Objavljeno
03. julij 2017 19.52
Jure Kosec
Jure Kosec

Po predčasnih volitvah v Združenem kraljestvu so v opoziciji, sindikatih in skrajnih levičarskih skupinah napovedali, da bodo Thereso May prisilili v odstop s protesti. Ti so v zadnjih tednih dejansko postali stalnica na britanskih ulicah, čeprav so v svojem dosegu še vedno precej omejeni.

Sobotne protivladne demonstracije v Londonu so zvabile na prosto okoli 10.000 ljudi, ki so z vzkliki in transparenti pozivali k takojšnjemu odhodu konservativcev z oblasti. Na plakatih, ki so jih nosili, so bili natisnjeni znani slogani. Najbolj znan, »Torijci ven!«, je v povolilnem obdobju tako rekoč že blagovna znamka. Manjkali niso niti transparenti s podpisom »Socialist Workerja«, časopisa, ki ga izdaja skrajno leva socialistična delavska stranka (SWP) in ga aktivno uporablja za širjenje svojih stališč.

V zadnji številki tako poziva, da morajo »podli torijski morilci plačati« za ljudi, ki so jih »ubili« v požaru v stolpnici Grenfell, in za koalicijski dogovor, ki so ga sklenili s severnoirskimi demokratični unionisti. Kot edino rešitev za državo izpostavlja nove volitve in oblikovanje vlade pod vodstvom laburista Jeremyja Corbyna – »kot del veliko večje socialistične družbene prenove«. Do takrat poziva ljudi, naj se mobilizirajo na ulicah, sindikate pa spodbuja k organiziranju protestov proti vodstvom podjetij.

Sobotne demonstracije je organizirala tako imenovana ljudska skupščina proti varčevanju (PA), ki sta jo leta 2013 ustanovila nekdanja voditelja SWP John Rees in Lindsey German. Skupina je v zadnjih letih organizirala več odmevnih protestov v Londonu in drugih mestih po Otoku, na svojo stran pa pridobila vrsto sindikatov in vidnih osebnosti. Protestirala je tako proti torijcem kot proti predstavnikom novega laburizma, ki jih organsko ne prenese. Razglasila se je za predstavnika vseh, ki jih je kakorkoli prizadelo vladno varčevanje, čeprav je v bistvu le nekoliko prijaznejši podaljšek SWP.

Končna destinacija protestnikov je bil britanski parlament, pred katerim so jih nagovorili voditelj opozicije Jeremy Corbyn, nekaj vidnih članov njegovega kabineta v senci, vodja sindikata Unite Len McCluskey in novinar ter kolumnist Owen Jones. Seznam govorcev je pustil malo ugibanj o tem, za kakšne demonstracije gre, čeprav se je v množici zagotovo našel tudi kakšen zmeren volivec, ki si zgolj želi sprememb na bolje.

Corbynova preprosta rešitev

Nasprotniki varčevalnih ukrepov imajo nedvomno prav, ko opozarjajo na globino nekaterih rezov v javno porabo in škodo, ki jo je to povzročilo nekaterim javnim storitvam. Toda dejstvo je, da država za njihovo financiranje tudi po letih varčevanja še vedno porabi več denarja, kot ga pobere z davki.

Corbyn in njegovi podporniki imajo za to težavo preprosto rešitev: povišanje davkov, s čimer bi udarili po žepu tako rekoč vse sloje, od tistih z najnižjimi do tistih z najvišjimi dohodki. Vse za dobro države, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in boljše življenje večine ljudi, obljubljajo. Toda učinek bi bil zelo verjetno obraten, opozarjajo ekonomisti, saj višje davčne stopnje tako za posameznike kot za podjetja največkrat prinesejo v državno blagajno manj davčnih prilivov.

Močna konservativna vlada bi na te iluzije lahko preprosto odgovorila. Toda naenkrat se zdi, da tudi torijci niso več prepričani o svojem prav. Za razliko od opozicije so na volitvah spregledali močen občutek razočaranja in jeze, prisoten pri številnih Britancih, zato zdaj tudi resno razmišljajo o ukinjanju nekaterih varčevalnih ukrepov. Za začetek bi odpravili omejitev na rast plač v javnem sektorju.

Njihovi nasprotniki iz opozicijskih vrst s tem seveda ne bodo zadovoljni in bodo ob vsaki priložnosti šli na ulice. Napovedujejo nove proteste, »poletje nezadovoljstva«, ki bo, upajo, tako pretreslo državo, kot jo je leta 1978 tako imenovana zima nezadovoljstva. Naslednje množične demonstracije bodo 16. julija, na njih bodo protestirali proti zmanjševanju financiranja šolstva. V tem obdobju bi lahko obiskal Otok tudi ameriški predsednik Donald Trump. Bela hiša noče potrditi točnega datuma njegovega obiska ravno zato, ker se želi izogniti množičnim protestom.