Tiskane izdaje
Stockholm-- Odločitev švedske policije, da javnosti ne seznani s podrobnostmi napadov na ženske med glasbenim festivalom v Stocholmu, je v državi sprožila ostre politične reakcije, predvsem pa porodila dvom v učinkovito in neodvisno delo organov pregona. Vse kaže, da vodstvo policije pri svojem delu ni sledilo le varnostnim pomislekom, pač pa tudi političnim vzgibom.
Švedska policija se je ta teden znašla v središču (nezaželene) pozornosti, ko je postalo jasno, da je pred letom dni obravnala primere množičnih napadov na ženske s strani mlajših moških, večinoma arabskega porekla, podobne tistim, ki so se ob praznovanju novega leta zgodili v nemškem Kölnu, a o tem nikoli ni obvestila javnosti.
Občutljive informacije
Po poročanju lokalnih medijev so policisti v letih 2014 in 2015 skupno obravnavali 38 prijav posilstev in spolnih napadov, ki so se zgodili med glasbenim festivalom We Are Stockholm, ki se ga vsako leto v glavnem mestu v povprečju udeleži 170.000 ljudi. Organi pregona niti leta 2014 niti lani o incidentih niso javno spregovorili. Javnost je zanje izvedela šele prejšnji teden, ko je časnik Dagens Nyheter objavil podrobnosti policijskih zapisnikov, v katerih je policija med osumljenci identificirala tudi okoli 50 afganistanskih beguncev, mladostnikov, ki so na Švedsko pripotovali brez spremstva staršev.
Policija je bila med lanskim festivalom v visoki pripravljenosti zaradi strahu pred ponovitvijo napadov, ki so se zgodili dvanajst mesecev prej in po pisanju lokalnih medijev tudi uspela preprečiti nove primere spolnega nasilja.
Strah pred zbujanjem etnične nestrpnosti oziroma negativnih čustev do iskalcev azila je vsaj na prvi pogled odigral ključno vlogo pri odločitvi, da ne objavi informacij o dogodkih. Vse kaže, da je policija pri (ne)opravljanju nalog upoštevala tudi politične razmere v državi. Njeno vodstvo je med drugim skrbelo, kako bi negativna javna podoba priseljencev vplivala na podporo populističnih političnih strank, še posebno Švedskih demokratov, ki nasprotujejo množičnemu priseljevanju v državo. »To je problem. Včasih raje ne povemo [kaj se dogaja], saj nas skrbi, da s tem le pomagamo Švedskim demokratov,« je sporno odločitev pred dnevi v pogovoru za Reuters komentiral Peter Ågren, policijski načelnik, odgovoren za javni red in mir med festivalom leta 2014.
Dvojna prevara
Oblast je odločena, da razišče domnevne nepravilnosti in ugotovi, kakšni vzroki so stali za njimi. Premier Stefan Löfven je opozoril pred »dvojno prevaro« žensk, ki so bile žrtve napadov. »Če se nakaj takšnega zgodi, mora družba podpreti žrtve,« je Löfven dejal med včerajšnjim nastopom v parlamentu in vztrajal, da morajo biti odgovorni za dejanja tudi kaznovani.
Premier po pričakovanjih napadov ni želel neposredno povezati s priseljevanjem, k čemur ga je sicer pozval vodja Švedskih demokratov Jimmie Åkesson. Tretja največja politična sila v državi je policijo po pisanju Guardiana obsodila obotavljanja pri razkrivanju kulturnega porekla napadalcev. Indici o tem, da je odločitve sprejemala na podlagi poličnih vzgibov, se zdijo stranki nedopustni.
Način, kako se je policija odzvala na dogodke v Stockholmu, po mnenju Ivarja Arpija, komentatorja časnika Svenska Dagbladet, švedsko družbo postavlja v kočljiv položaj. Razmišljanje, ki se pojavlja med policijskimi vrstami, je po njegovem odraz širšega družbenega trenda. Švedski mediji in politika že vrsto let zavirajo večino razprav na temo priseljevanja, prepričani, da te le povečujejo priljubljenost skrajne desnice. Toda resnična cena takšne drže je postala jasna šele sedaj, ko primere napadov, podobnih tistim v Kölnu, preiskujejo tudi v Malmöju in nekaterih drugih mestih po Evropi.
Vse manj odkritosti nosi neprijetne posledice, poudarja Arpi. Negativno vpliva na policijo in na javnost, ki se čuti »ne samo ranljivo, ampak prevarano«. Upravičeno se sprašuje, kolikokrat so se organi pregona pri sprejemanju odločitev ravnali po političnem prepričanju. In, mimogrede, pozabili na pravice žensk.
