Tiskane izdaje
Napovedi se uresničujejo, politična geografija se spreminja. Med staro strankarsko dvopolnost Ljudske stranke na enem bregu in socialistov (PSOE) na drugem so se prerinile nove formacije kot Ahora Madrid, BComú, Ciudadanos ... Nedeljske lokalne in regionalne volitve so pokazale, da se Španija resnično preobraža.
Sporočilo je očitno: vladajoča Ljudska stranka je izgubila ogromno oblasti na volitvah, ki so jih pripravili – lokalno – za 8119 občinskih svetov in – regionalno – v 13 avtonomnih skupnostih in še v eksklavah Ceuta in Melilla. Čeprav se s 27-odstotno podporo nasploh še vedno ponaša kot stranka, ki uživa med volivci najvišji delež naklonjenosti, ji grozi, da jo bodo marsikje v 11 avtonomnih skupnostih, ki jih je vodila doslej, z oblasti izrinile koalicije levih strank, kajti povsod je ostala brez absolutne večine. Med drugim je izgubila v štirih regijah, kjer je doslej vladala z večino – v Kantabriji, Kastilji-La Manchi, Valencij in Madridu –, in v treh avtonomnih skupnostih, kjer je vladala z manjšino (Aragonija, Ekstremadura in Baleari). Tudi v avtonomnih skupnostih, kot so Kastilja in León, La Rioja in Murcia, se bo morala pogajati s Ciudadanos, če bo hotela ostati na oblasti. Malone obrobna stranka je postala na Kanarskih otokih in v Navariji ... Socialisti so splošno dosegli približno četrtinsko podporo, Ciudadanos so se s sedmimi odstotki uvrstili na tretje mesto, medtem ko kandidati iz Podemosa tokrat niso nastopili pod imenom stranke. Izjemno slabo so se odrezale še stranke, kot sta Zveza, napredek in demokracija (Unión Progreso y Democracia, UPyD) ter Združena levica (IU).
Nova razmerja
Med staro strankarsko dvopolnost – med Ljudsko stranko in socialiste, ki so si doslej tradicionalno drug drugemu podajali oblast – se je tako uspelo vriniti mlajšim političnim strujam, kot je radikalno levi Podemos (z zavezniki) in še Ciudadanos (Drčavljani), ki izvirajo iz Katalonije in jih postavljajo na desno sredino. Zanimivo bo opazovati, kako se bo Ljudska stranka lotila povezovanja, kajti pred volitvami je bilo iz vrst vladajoče desnice slišati nemalo pikrih na račun Ciudadanos in njihove »dvoumne ideologije«, označevali so jih celo za »drugorazredne PSOE«. Tudi socialisti so tokrat veliko izgubili na račun Ciudadanos, pričakovati je, da bo tam, kjer je izgubila desnica, ključno, kako se bodo znali dogovoriti z levičarskimi strankami, kot je Podemos. Kot kažejo rezultati, so socialisti prepričljivo zmagali samo v Asturiji, kjer se bo na oblasti obdržal Javier Fernández.
(Manuela Carmena. Foto: Paul Hanna/REUTERS)
»Revolucionarno« je še to, da bosta tako prestolnica Madrid kot Barcelona po novem zelo verjetno v rokah političark iz novih političnih formacij, iz vrst gibanja ogorčenih. Madridska županja utegne postati znana upokojena vrhovna sodnica Manuela Carmena (71 let) iz koalicije Ahora Madrid, v kateri je tudi stranka Podemos – stolček naj bi zasedla, če se jim bo uspelo povezati s socialisti. V glavnem mestu Katalonije se bo na županski položaj z veliko verjetnostjo povzpela znana aktivistka Ada Colau (41 let), ki je bila, med drugim, ustanoviteljica Platforme za žrtve hipotekarnih posojil (Plataforma de Afectados por la Hipoteca, PAH). Tudi v povezavo Barcelona en Comú (BComú), na čelo katere je Colaujeva nastopila na nedeljskih volitvah, je vključen Podemos; ob še katalonskih zelenih in nekaterih levih aktivistih. Zmaga Ade Colau je hkrati pomenljiva zaušnica independentistom, kajti prehitela je tudi vladajočo Konvergenco in Unijo predsednika vlade v Barceloni Arturja Masa ...
Kazen in kazen
Pred štirimi leti, volilnega leta 2011, je bila slika docela drugačna, kot je videti danes: Ljudska stranka je osvojila enajst regij in 3771 občinskih svetov (od 8119), kar je pomenilo 47-odstotni delež celote. Takrat so volivci nagradili tradicionalno desnico in kaznovali dotlej vladajoče socialiste, ki da so se prepozno in predvsem ponesrečeno lotili spopadanja z ekonomsko krizo. Vmes se je politični zemljevid precej spremenil, porodila so se nova politična gibanja (Indignados, denimo) in tudi stranke (Podemos, na primer; medtem ko so Ciudadanos iz leta 2006), ki so začeli obljubljati »pravo alternativo« dvojcu PP-PSOE. Medtem ko je ta na volitvah pred štirimi leti skupaj dosegel 65 odstotkov glasov, je tokrat doseženi delež 52-odstotni, kar v številkah pomeni: 2,55 milijona glasov manj za PP in kakšnih 775.000 manj za PSOE.
V nedeljo volivci niso nagradili tradicionalne levice, ki je bila zadnja leta v opoziciji, so pa kaznovali še tradicionalno desnico, ki je dosegla najslabši rezultat po letu 1991. Tudi zato jo je čakala kazen, ker številni nasprotujejo njeni protikrizni politiki in ni malo finančnih škandalov, v katere se je pogreznila, ob še množici očitkov, da ne stori ničesar proti poglabljanju socialnih razlik. Odslej bo drugačnosti očitno veliko, kot pišejo španski mediji, so v nedeljo doživeli politični potres. Bipartizem je pokopan.
