Tiskane izdaje
Troje deželnih volitev kaže, da za evroskepticizem ni imuna niti Nemčija, ki je bila vedno primer zase. Navadili smo se na ksenofobijo, islamofobijo, celo rasizem v nordijskem svetu, tem simbolu tolerance, nemški primer pa je povzročil vznemirjenje. Je prav, da imamo 71 let pozneje za Nemčijo tako zelo drugačen vatel od tistega, ki velja za države z dolgimi avtoritarnimi izkušnjami? Retorično vprašanje Sergia Romana se navezuje na nacionalizme, ki so evropska patologija; po dolgi fazi, ko je bila Evropa ponosna na multikulturalizem, je nihalo zanihalo v drugo smer.
Umazani populizem je povsod: onstran Atlantika Donald Trump s svojo vulgarno govorico, v Franciji Le Penova, ki je videti tako rekoč normalna, na Poljskem nacionalkonservativna garnitura, ki je prekoračila vse meje političnih standardov. Poljska je posebej pomenljiva, daje takt in ton vzhodu. Tamkajšnje dogajanje je izstopajoče: medtem ko vladajoča stranka nadzoruje parlament, vlado, predsednika države in javne medije, je žrtev lova na čarovnice celo nobelovec Wałęnsa.
Pred kratkim je bila priložnost, da se podučimo iz prve roke. Predavanje Krzysztofa Szczerskega, svetovalca v kabinetu predsednika Andrzeja Dude, je predstavilo zunanjepolitične prioritete. Poljska je bila vedno atlanticistka, pa vendar so tokratni presežki, namenjeni Natu, Rusiji, Ameriki, varnosti na eni strani in primajkljaj Evrope na drugi izstopali. Tegobne teme, zdaj na evropski agendi, je lani lansirala višegrajska skupina, a Evropa ni poslušala, je skoraj z zadovoljstvom pripomnil gost. Dal je vedeti: od tod humanitarna kriza. Nato je povedal, da v begunski krizi »Poljska izpoljnjuje vse obveznosti«. Vedno vljudni diplomatski avditorij je zrl z nejevero.
Mentalni svet poljske politike je od jeseni specifičen. Nacionalkonservativna vlada ignorira sodbo ustavnega sodišča, kar ni nič manj kot ukinitev pravne države. Odkar je sodišče razglasilo pravosodno reformo za nelegalno, je institucionalni kaos popoln. Podobnega mnenja kot poljski ustavni sodniki je Beneška komisija. Svetovalni organ Sveta Evrope ocenjuje, da reforma ogroža demokracijo, uradno Varšavo je pozval, naj spoštuje odločitve ustavnega sodišča. Na ulicah se vrstijo množične demonstracije, odpor traja zdržema od jeseni.
Kako zelo se je preoblikoval višegrajski kontekst, nekdaj poudarjeno proevropski, kažejo same politične figure. Spočetka so ga določali Vaclav Havel, Jozsef Antall, oba sta preminula, Lech Wałęnsa. Na vzhodu so šteli Bronisław Geremek, eden najbolj ostroumnih intelektualcev Evrope, in Tadeusz Mazowiecki, prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade po padcu komunizma; govoril je o debeli črti (gruba linia), ločnici med komunistično preteklostjo, novo sedanjostjo in demokratično prihodnostjo; umrl je v dostojanstvenem siromaštvu.
Zdaj je evropski vzhod podij Viktorja Orbána in Jarosława Kaczyńskega. Gazeta Wyborcza ga označuje za ključno figuro Poljske, čeprav je teoretično samo poslanec. Vse odločitve predsednika in premierke diktira on, vedno je potreboval grešne kozle. Danes so to istospolni, Gazeta, odbor za obrambo demokracije, feministke. Kdor ne misli kot on, je »najslabša vrsta Poljaka«.
To politiko gneva je s tiščanjem glave v pesek proizvedel politični mainstream.
