Politiki »nad« najvišjo sodno instanco v državi

V BiH že leta ignorirajo in ne izvajajo razsodb ustavnega sodišča ter kršijo človekove pravice in svoboščine. Aktualno vprašanje nespoštovanja dokončnih in obvezujočih razsodb najvišje sodne instance v BiH je znova v ospredju zaradi referenduma v Republiki srbski, ki je napovedan za 25. september.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo zahtevo Narodne skupščine Republike srbske (RS) za revizijo lanske odločitve najvišje sodne instance, da je obeleževanje 9. januarja neustavno, ker je ocenilo, da bi imela izvedba referenduma o dnevu državnosti v RS negativne posledice na ustavno ureditev BiH. Glede na odzive oblasti v RS bo srbska entiteta izpodbijala avtoriteto ustavnega sodišča in ne bo spoštovala njegove odločitve.

V tem hipu je kar 25 odločitev ustavnega sodišča na čakanju, številne med njimi pa imajo politično ozadje, kot da so politiki v BiH nad ustavo in zakoni. Izvajajo samo tiste odločitve, ki so jim všeč, druge pa arhivirajo in spravijo v predal, ker ustavno sodišče nima nobene možnosti, da bi prisililo politike k izvajanju odločitev. V Mostarju tako na primer že pet let čakajo, da bodo poslanci BiH spremenili del volilnega zakona in mestnega statuta ter zakona o državljanstvu. V BiH se prav tako ne izvaja odločitev o konstitutivnosti Srbov, Hrvatov in Bošnjakov na njenem celotnem ozemlju. Nemočno je tudi državno tožilstvo, kot kaže pa niti Urad visokega predstavnika za BiH ne more prisiliti politikov, da bi izvajali odločitve najvišjih sodnih instanc.

Da je pravna država na psu in da se pomembne odločitve sprejemajo zunaj institucij, priča ignoriranje odločitve sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Pripadnik romske manjšine Dervo Sejdić in pripadnik judovske skupnosti Jakob Finci še vedno nimata pravice, da bi bila izbrana na volitvah tudi zato, ker se je Bruselj lani z roko v roki z Washingtonom odločil, da bo BiH odprl pipo, če se bo politika pisno zavezala k reformam, ki so nujne za približevanje države EU. V skladu z novim načrtom se je Bruselj tudi odločil, da bo primer Sejdić-Finci odložil za boljše čase. Sodba zahteva ustavne spremembe, pri čemer je zadeva Sejdić-Finci postala težka predvsem zato, ker je omogočila, da se odprejo vrata za vprašanje pozicije Hrvatov v BiH.

Hrvaški lonček spet v peskovniku

V tem kontekstu ne preseneča, da se je pred tujimi diplomati, ki si na vse načine prizadevajo, da bi preprečili izvedbo referenduma o dnevu državnosti v RS, čez noč znašla zahteva, naj zagotovijo enakopravnost Hrvatov z drugima dvema konstitutivnima narodoma v BiH. Pod zahtevo se je podpisal hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki je prepričan, da je reorganizacija Federacije BiH najboljši model za rešitev hrvaškega vprašanja. Čović je zavrnil očitke, da problematizira status Hrvatov v najbolj neprimernem trenutku. Po njegovem je treba čim prej najti način za ukinitev enajstih parlamentov in vlad na ravni entitete in poenostaviti sistemsko strukturo v FBiH, ki zavira napredek BiH na njeni evropski poti.

Po oceni poznavalcev so bila vsa dosedanja prizadevanja za rešitev hrvaškega vprašanja v funkciji delitve države na nacionalne bloke. V tej zvezi si postavljajo vprašanje, kaj narediti z mešanimi kantoni in kaj je z RS, kjer je pred vojno živelo 230.000 Hrvatov. Ker Čović očitno ignorira ta vprašanja, so prepričani, da ga ne zanimajo vsi Hrvati, čeprav naj bi branil njihove interese, ali pa je le marioneta v rokah predsednika RS Milorada Dodika. Da mora proces ustavnih sprememb zajeti celotno državo in ne le FBiH, zahtevajo tudi v stranki HDZ 1990.

Republika srbska ali Južna Osetija v srcu Evrope

Kakor koli že, Dodik je zagotovil, da se ne bo umaknil in se odrekel referendumu, tudi če bo visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko uveljavil bonske pristojnosti in mu prepovedal politično delo. Po njegovem je bilo dosedanje uveljavljanje bonskih pristojnosti nezakonito, prepovedi pa ne bo spoštoval. Dodik je ponovil, da referendum o dnevu RS ni zgodba o njenem statusu ali odcepitvi, ki pa je ne izključuje v prihodnjih letih. Ker se je proti referendumu izreklo tudi ameriško veleposlaništvo v BiH, ki je opozorilo, da gre za kršitev temeljev daytonskega mirovnega sporazuma, je Dodik še dejal, da si ni dobro ustvarjati problemov z Američani, vendar včasih nimaš druge izbire.

Čeprav ima Rusija svoje probleme, se je Dodik odločil za obisk pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu tri dni pred referendumom, ker se zaveda, da v Bruslju ni več partner za dialog. Pod njegovim vodstvom je RS skoraj bankrotirala in je v čedalje večji mednarodni izolaciji, tako da ji grozi, da bo postala nekakšna Južna Osetija v srcu Evrope. Referendum je za Dodika v funkciji reševanja lastne kože tudi zato, ker razpad FBiH ni več v interesu Zagreba, priključitev RS k Srbiji pa ne v interesu Beograda. Srbski premier Aleksandar Vučić je tako lani že zaustavil enega izmed napovedanih referendumov, letošnjemu pa se je raje elegantno izognil.

V Moskvi vidi Dodik rešilno bilko, ker Rusija ni podprla zahteve Sveta za implementacijo miru v BiH (Peace Implementation Council – PIC), naj se RS odreče referendumu. Po njegovih besedah Moskva ostaja na poziciji varovanja mednarodnega prava, listina ZN pa zagotavlja pravico narodov do referenduma. Sklenil je z ugotovitvijo, da bi PIC verjetno prepovedal RS tudi referendum o ukrepih za preprečevanje katastrofalnih poplav.