Tiskane izdaje
Kaczyński, ki vodi poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS), hkrati pa ni na nobenem pomembnem uradnem položaju, je na začetku tedna v intervjuju za poljski radio nemško voditeljico obtožil, da je delno kriva za večinoma negativno poročanje nemških medijev o njegovi državi. Odkar je stranka Kaczyńskega prepričljivo zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah, nemški poročevalci o tamkajšnjem dogajanju (tako kakor večina njihovih zahodnih kolegov) največ pozornosti namenjajo napadom novih oblasti na pravno državo, pravice žensk, neodvisne medije in svobodo izražanja nasploh. Kakor poročajo nekateri poljski, pa tudi zahodni mediji, je voditelja PiSa raztogotilo zlasti nedavno pisanje časnika Frankfurter Allgemeine, da so največji poljski problem nove oblasti, ki celo državo podrejajo svojim ciljem, zato bodo odnosi med Berlinom in Varšavo le še bolj zapletali. Trditve, da oblasti v Berlinu nimajo vpliva na sedmo silo v svoji državi, ki grdo piše o svoji vzhodni sosedi, je 67-letni konservativni politik označil za »pravljice«.
Medtem je tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, ki je potrdil, da se je Merklova odzvala na povabilo svoje poljske kolegice (in članice PiS) Beate Szydło, v Berlinu razlagal, da je svoboda izražanja in novinarskega poročanja pomemben del evropskih vrednot, ki jih spoštuje tudi Nemčija. Kanclerka bo po njegovih besedah obiskala Poljsko zato, ker »hoče ohraniti zelo dobre in tesne odnose med državama«, a zato je treba »govoriti z drug drugim, ne o drug drugem«.
Ostro kritiko delovanja sedanjih poljskih oblasti je pred dnevi izrekel Gianni Buquicchio, ki vodi Evropsko komisijo za demokracijo skozi pravo, bolj znano po imenu Beneška komisija. »Zaskrbljen sem zaradi slabšanja razmer na poljskem ustavnem sodišču,« je zapisal 72-letni predsednik svetovalnega organa Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. »Potem ko so poskušali vplivati na delo sodišča z zakonskimi spremembami, kar je Beneška komisija že kritizirala, zdaj ubirajo praktične korake, s katerimi hočejo očitno zagotoviti, da bo sodišče delovalo v skladu z voljo sedanje politične večine.«
Italijanski pravni strokovnjak, ki je vse od začetka 70-ih let prejšnjega stoletja delal za Svet Evrope, dolga leta praktično vodil komisijo, vse od upokojitve pred dobrimi sedmimi leti pa je njen predsednik, je naštel štiri razloge za svojo zaskrbljenost: nova predsednica poljskega ustavnega sodišča Julia Przyłębska je bila izvoljena na osnovi vprašljivega postopka; nova predsednica je svoje pristojnosti podelila drugemu sodniku, izvoljenemu po zakonodaji, ki jo je samo ustavno sodišče razglasilo za neustavno; podpredsednika sodišča so poslali na dopust, za katerega ni sam prosil; in po sedmih letih, od kar so na sodišču, še vedno izpodbijajo veljavnost izvolitve treh sodnikov.
Ker zaradi tega ustavno sodišče nima »politične legitimnosti«, ni moglo odigrati vloge vrhovnega razsodnika v parlamentarni krizi, ki je zaradi proračunskih sporov izbruhnila konec lanskega leta, je pred dnevi ugotovil Ben Stanley, ki predava na zasebni varšavski univerzi za družbene vede in humanistiko SWPS. Protesta opozicije, ki je blokiral delo parlameta, je sicer konec, toda kriza ostaja, opozarja komentator. »Dejansko je zdaj na Poljskem dvojni tir zakonodajne oblasti, ki ustreza dvojnemu tiru ustavnega sodišča, kjer se vlada in opozicija ne le da ne moreta dogovoriti o ključnih zakonih, temveč ne moreta doseči konsenza niti o načinu, kako te zakone sploh ustavno preverjati. Težko je, da bi lahko ta sistem še naprej tako deloval. A mogoče je pa prav zato tako,« je britanski profesor zaključil svoj blog na spletnih straneh prestižne London School of Economics.
