Tiskane izdaje
Spopad med novo poljsko oblastjo in ustavnim sodiščem se zaostruje. Konec prejšnjega tedna pa je vztrajni britanski profesor prava dosegel, da je evropska komisija končno objavila skoraj tri mesece staro stališče o Poljski, v katerem ugotavlja, da tam obstaja »sistemska grožnja pravni državi«.
»To je obupan poskus poseči v neodvisnost in avtonomijo sodstva,« se je konec prejšnjega tedna 66-letni Andrzej Rzepliński, ki od decembra 2010 vodi poljsko ustavno sodišče, odzval na novico, da je okrožno tožilstvo v Katovicah proti njemu sprožilo preiskavo zaradi suma zlorabe oblasti oziroma preseganja pooblastil. Predsednik najvišje instance pravosodne oblasti v državi si je prislužil službeno pozornost tožilcev, ker ne pusti na zasedanja ustavnega sodišča treh novih sodnikov, ki jih je parlamentarna večina vladajoče stranke Zakon in pravičnost potrdila, a je ustavno sodišče odločilo, da njihovo imenovanje ni bilo skladno z vrhovnim pravnim aktom. »Pred padcem se pokaže ponos,« je odvrnil Zbigniew Ziobro, ki je po nedavni odločitvi parlamenta postal (tako kot njegov kolega v ZDA) hkrati pravosodni minister in generalni javni tožilec.
Komedija zmešnjav
Ta »vojna« zakonodajne in izvršilne proti sodni veji oblasti se je začela kmalu po tem, ko so novi populistično-desničarski oblastniki lani jeseni po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah sestavili samostojno vlado in s pomočjo volilnega stroja v sejmu začeli po svoje krojiti temelje države. Eden od njihovih zakonov je temeljito posegel v delovanje ustavnega sodišča. Z njim so po volitvah sicer delno upravičeno pohiteli, saj so odhajajoči poslanci prej vladajoče stranke Državljanska platforma vnaprej potrdili dva »svoja« ustavna sodnika, ki bi morala priti v novo službo šele poldrugi mesec po volitvah, toda spremembe načina odločanja in dolžine mandatov za večino ustavnih sodnikov niso bile skladne z vrhovnim temeljnim aktom v državi.
Glede neustavnosti dveh vnaprej izbranih kolegov so se ustavni sodniki strinjali z novimi oblastniki, v komedijo zmešnjav pa se je sprevrgla zgodba o treh sodniških položajih, ki so jih po mnenju ustavnega sodišča prejšnji parlametarci tik pred odhodom zakonito zapolnili, nov parlament pa je imenoval tri druge. Svoj igralski vložek je prispeval tudi lani poleti izvoljeni novi predsednik države Andrzej Duda, ki je zaprisegel za novo oblast primerne sodnike, tistih, o katerih je ustavno sodišče odločilo, da bi morali sedeti v njem, pa ne. Eden od »zapriseženih« je obtožil nesojenega šefa zlorabljanja oblasti, prejšnji teden pa so tožilci začeli uradno preiskovati primer.
Čeprav se bo Rzeplińskemu decembra tudi po stari zakonodaji končal devetletni enkratni mandat ustavnega sodnika, strokovnjak za človekove pravice in član Helsinškega odbora noče kloniti. V spor med poljskimi vejami oblasti se je že pred časom vmešal tudi Bruselj. Pred mesecem so iz evropske komisije sporočili, da so dali Varšavi tri mesece časa za odpravo ustavnih zmešnjav. Sporočilo je prišlo le nekaj dni po tem, ko je poljski parlament dneve in noči garal, da bi pred vrhom Nata s sprejetjem »kompromisnega« zakona o ustavnem sodišču izboljšal mednarodno podobo države. Ni jim uspelo.
Tudi nov zakon je ustavno sodišče pred kratkim razglasilo za neustaven. Poslanci so ga sprejemali, ne da bi vedeli, kakšno je v celoti stališče evropske komisije o stanju pravne države na Poljskem, ki so ga v Bruslju pripravili 1. junija. Laurent Pech, ki predava evropsko pravo na londonski univerzi Middlesex, je sklicujoč se na zakon o svobodnem dostopu do javnih informacij v petek po neuspelem poskusu v drugo dosegel, da so nelaskavo mnenje (povezavo najdete v spletni izdaji Dela) objavili.
