Tiskane izdaje
Varšava − Poljski predsednik Andrzej Duda je kljub nasprotovanju dela domače javnosti in novinarskih združenj ter opozorilom Bruslja podpisal sporno medijsko zakonodajo, ki poljski vladi pod vodstvom konservativne stranke Pravo in pravičnost podeljuje nadzor nad državnimi mediji.
Kot je po navedbah tiskovne agencije AP pojasnila pomočnica poljskega predsednika Malgorzata Sadurska, Duda razume in deli skrb nekaterih evropskih voditeljev za kakovost poljskih državnih medijev, a zakon je podpisal, ker hoče, da bi bili mediji nepristranski, objektivni in zanesljivi.
Kot smo že poročali, nova poljska medijska zakonodaja predvideva preoblikovanje poljske javne televizije TVP, javnega radia PR in tiskovne agencije PAP. Ti so zdaj organizirani kot državna podjetja, postali pa naj bi »nacionalni kulturni inštituti«. V okviru tega naj bi več pozornosti namenjali poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa naj jih ne bi več zanimal. V prvi fazi je predvidena menjava vodstva teh medijev, pri čemer bo pri imenovanju novih šefov več besede dobila vlada oziroma parlament. O vsebinah in zaposlovanju naj bi odločal nov nacionalni medijski svet, katerega člane bosta imenovala parlament in predsednik države. V drugi fazi je zatem predvidena vzpostavitev nove organizacijske strukture in sistema financiranja nacionalnih medijev.
Nova poljska medijska zakonodaja je poskrbela za precej razburjenja − proti njej so protestirale organizacije za človekove pravice in novinarska združenja, na novo poljsko vlado se je vsul plaz kritik, evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther Oettinger pa je zaradi nje pozval k ostrejšemu ukrepanju proti poljski vladi. Oettinger namreč meni, da nova zakonodaja krši skupne evropske vrednote, zato se je zavzel, da bi proti Varšavi aktivirali postopek za zaščito načela pravne države.
Kot smo že poročali, je bil okvir za izvedbo tega postopka zasnovan leta 2014 na podlagi negativnih izkušenj s spoštovanjem pravne države, predvsem na Madžarskem. V prvi fazi bo komisija ocenila, ali obstajajo jasni znaki sistemske nevarnosti za pravno državo. Če bodo ugotovljeni, bo komisija začela dialog in Poljski poslala mnenje z utemeljitvijo pomislekov. Članica bo nanje lahko odgovorila. Če zadeva ne bo zadovoljivo rešena, bo lahko komisija na drugi stopnji postopka izdala priporočilo o pravni državi, v katerem bo določen rok za odpravo težave. Tretja stopnja ukrepanja temelji na sedmem členu lizbonske pogodbe, ki v primeru vztrajne kršitve temeljnih vrednot predvideva tudi odvzem glasovalnih pravic članice. Ta ukrep velja za tako imenovano »nuklearno opcijo«, skrajno rešitev, ki še nikoli ni bila uporabljena. A cilj Bruslja je, da se članica pod političnim pritiskom odloči za preklic nesprejemljivih ukrepov, preden bi bile sprejete sankcije.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se skupaj s komisarji mudi na obisku pri nizozemski vladi premierja Marka Rutteja, ki je z začetkom leta prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, je danes dejal, da Bruselj kljub sporni medijski zakonodaji Varšave najverjetneje ne bo kaznoval. Predsednik komisije je poudaril, da je Poljska pomembna članica Unije, da so šele na začetku procesa in da z državo razpravljajo o problemih. »Ne dramatizirajmo pretirano. To je pomembno vprašanje, a s Poljsko hočemo imeti prijateljske in dobre odnose,« je dejal Juncker. »Naš pristop je zelo konstruktiven - ne udrihamo po Poljski,« je še dodal.
Komisija bo o postopku za zaščito načela pravne države na Poljskem sicer razpravljala v sredo.
