Poljsko tožilstvo odslej pod nadzorom ministrstva

Opozicija opozarja, da bo posledica novega zakona politizacija tožilstva.

Ma. Ja.
pet, 29.01.2016, 10:59

Varšava − Zaskrbljenost zaradi stanja demokracije na Poljskem narašča. Po nedavni kontroverzni reformi ustavnega sodišča in nič manj sporni reformi medijev, ki se ju je lotila nova vlada, je spodnji dom parlamenta sinoči sprejel še zakon, s katerim pravosodno ministrstvo prevzema nadzor nad generalnim državnim tožilstvom.

Po novem zakonu, za katerega je po navedbah agencije AFP glasovalo 236 poslancev, proti 209, osem poslancev pa se je glasovanja vzdržalo, bo položaj generalnega državnega tožilca prevzel pravosodni minister, kar pomeni, da bo lahko vlival in posredoval v preiskavah vseh tožilcev. Spremenjena bo tudi struktura tožilstev na regionalni in nacionalni ravni, s čemer bo po oceni opozicije vladajoča stranka lahko izvajala nadzor na tožilci.

Urad generalnega državnega tožilstva je bil po navedbah AFP sicer neodvisen vse od reforme leta 2009, ki jo je izvedla takratna liberalna vlada. Vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega pa meni, da se bo z novim zakonom končal »neuspeli eksperiment«, ki je zmanjšal odgovornost urada tožilca. Opozicija po drugi strani opozarja, da bo posledica novega zakona politizacija tožilstva.

Kot smo že poročali, je nova poljska vlada pod vodstvom PiS v zadnjih mesecih − vse odkar je po osmih letih v opoziciji oktobra lani znova prevzela oblast − sprejela več spornih odločitev, ki so Poljsko pahnile v politično krizo. Sprejela je na primer novi zakon o ustavnem sodišču, ki med drugim določa, da se poslej sodbe sprejemajo z dvotretjinsko in ne več navadno večino; poleg tega pa mora biti pri odločanju o najbolj spornih primerih po novem navzočih 13 od skupaj 15 namesto dosedanjih devetih sodnikov. Zaradi te poteze se je na novo poljsko oblast vsul plaz kritik − zakon so kritizirali poljska liberalna opozicija, vrhovno sodišče, nevladniki in nekdanji poljski predsednik Lech Walesa, zaskrbljeni pa so bili tudi v Bruslju.

Za dodatno kritiko je pozneje poskrbel še sprejem nove medijske zakonodaje, ki poljski podeljuje nadzor nad državnimi mediji. Kot smo že poročali, nova medijska zakonodaja predvideva preoblikovanje poljske javne televizije TVP, javnega radia PR in tiskovne agencije PAP. Ti so zdaj organizirani kot državna podjetja, postali pa naj bi »nacionalni kulturni inštituti«. V okviru tega naj bi več pozornosti namenjali poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa naj jih ne bi več zanimal. V prvi fazi je predvidena menjava vodstva teh medijev, pri čemer bo pri imenovanju novih šefov več besede dobila vlada oziroma parlament. O vsebinah in zaposlovanju naj bi odločal nov nacionalni medijski svet, katerega člane bosta imenovala parlament in predsednik države. V drugi fazi je zatem predvidena vzpostavitev nove organizacijske strukture in sistema financiranja nacionalnih medijev.

Tudi nova medijska zakonodaja je poskrbela za precej razburjenja − proti njej so protestirale organizacije za človekove pravice in novinarska združenja, na novo poljsko vlado se je vsul plaz kritik, Bruselj pa je zaradi nje proti Poljski začel postopek za zaščito načela pravne države.

Poljska je prva članica EU, ki bo obravnavana v okviru mehanizma za ukvarjanje s sistematičnimi grožnjami državi. Evropska komisija ga je sprejela spomladi 2014 kot odziv na procese, ki so se dogajali na Madžarskem. V prvi fazi naj bi Bruselj podal oceno položaja. Mehanizem nato v drugi fazi predvideva še oblikovanje priporočil članici s časovnimi roki. Če zadeva ne bi bila zadovoljivo rešena, bi lahko bil sprožen postopek po 7. členu lizbonske pogodbe, ki lahko pripelje do odvzema glasovalnih pravic.

Prijavi sovražni govor