Porazdelitev bremena begunskega vprašanja

Ljubljana – Slovenski in albanski premier, Miro Cerar in Edi Rama, sta bila danes kritična do neenotnosti EU v begunski krizi. Cerar pričakuje, da se bo EU poenotila in da bo storila več, da ljudem ne bo treba več bežati. Rama je opozoril, da majhne države, kot je Slovenija, težko same nosijo breme tako obsežne krize.

Miro Cerar je izpostavil nujnost zajezitve nezakonitih migracij. Po njegovem je treba z nadzorom vzpostaviti red in kulturo pri prehajanju migrantov preko schengenskih meja v Evropo. Premier pričakuje, da se balkanska begunska pot ne bo znova odprla. Slovenija se zato dogovarja tako z Makedonijo kot tudi z Bolgarijo in Grčijo, ki jima je treba zagotoviti vso potrebno pomoč, da bosta lahko učinkovito nadzorovali zunanje meje EU. Cerar je izpostavil, da bo Slovenija odgovorno varovala schengensko mejo in ne bo dovolila, da bi prišlo do nezakonitih migracijskih tokov.

Turčija kot dejavnik rešitve

Albanski premier je spomnil, da so države članice EU zaradi njene neenotnosti in nesodelovanja sprejemale ad hoc ukrepe. Kot je dejal, tudi države Zahodnega Balkana ne morejo postati odlagališče beguncev, pri reševanju begunske in migrantske krize pa je Albanija ponudila podporo, čeprav zaradi svojega geografskega položaja ni bila del balkanske poti in čeprav ni članica EU. Rama je poudaril, da je Albanija pripravljena prevzeti del odgovornosti za rešitev v okviru skupnega evropskega načrta.

V tej zvezi je okrcal države članice EU, ki blokirajo skupno rešitev, ker zaradi svoje lege niso neposredno prizadete. Po njegovem se lahko vsak čas ponovi begunski val, EU pa mora poskrbeti, da se ne bodo ponovile dramatične razmere zaradi pomanjkanja koordinacije in načrta, ki bi porazdelil breme in odgovornost. Rama je prepričan, da se mora EU še naprej dogovarjati s Turčijo, ki jo vidi kot pomemben dejavnik rešitve begunske in migrantske krize.

Ravnanje EU ni sramotno le v odnosu do beguncev in migrantov, je še menil Rama, temveč tudi v odnosu do Kosova, ker Bruselj še vedno ni prižgal zelene luči za vizumsko liberalizacijo s Kosovom. Čeprav kosovski parlament še ni ratificiral sporazuma o meji s Črno goro, Rama pričakuje, da bo kosovski oblasti prej ali slej kljub nasprotovanju opozicije uspelo zagotoviti potrebno dvotretjinsko večino in da Bruselj ne bo več pogojeval liberalizacije vizumskega režima z EU z razmejitvijo Kosova s Črno goro. Po njegovih besedah Albanija podpira tudi dialog Beograda s Prištino o normalizaciji odnosov. Prej ko bo Srbija priznala Kosovo, je še poudaril Rama, prej se bo otresla preteklosti in svobodneje zadihala. Rama se je zavzel tudi za institucionalizacijo odnosov Kosova z Natom, da bi lahko v perspektivi, tako kot bo Črna gora, postalo članica zavezništva.

Odprta vrata EU za Balkan

Cerar in njegov albanski kolega sta se strinjala, da je med državama, ki nimata odprtih vprašanj, zelo veliko neizkoriščenega potenciala za sodelovanje, predvsem na področju gospodarstva. Kljub temu je Cerar zadovoljen, ker gospodarstveniki obeh držav že sami prepoznavajo možnosti za sodelovanje. Rama je še dodal, da bi v naslednjem letu lahko prišlo do vzajemnih obiskov gospodarskih delegacij, da je še veliko možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja, pa sta ocenila tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom.

Brglez in Rama sta izmenjala tudi poglede na razmere na Zahodnem Balkanu, zlasti v Makedoniji, medtem ko je Cerar izrazil zadovoljstvo, da Albanija in Rama igrata pomembno vlogo v regiji. V tem kontekstu je posebej izpostavil vlogo Albanije v dvostranskih odnosih, ki temeljijo na zavesti, da je treba spodbujati mir, sodelovanje in strpnost. Ali kot je poudaril Rama, regija se mora ločiti od preteklosti in se obrniti v prihodnost, da se preteklost ne bi ponovila.

Premier je izkazal nadaljnjo slovensko podporo Albaniji na poti v EU, pri čemer je poudaril, da se Slovenija zavzema za odprta vrata EU za vse evropske države, še zlasti za države Zahodnega Balkana, ki pa še morajo končati domačo nalogo. Sklenil je z besedami, da nobena država, ki se želi pridružiti evropski družini in izpolnjuje pogoje, ne bi smela ostati zunaj skupnosti. Slovenija aktivno podpira čimprejšnjo določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj med EU in Albanijo, ki je že članica zveze Nato, medtem ko na ekonomskem in drugih področjih, kot je dejal Cerar, beleži pozitivne trende. Cerar pričakuje, da bodo v Albaniji nadaljevali z reformami, Slovenija pa ji je med drugim pripravljena pomagati pri reformi pravosodja, ki je zelo pomemben segment pri približevanju EU.