Portugalski politični zapleti: manj kot dva tedna na oblasti

Portugalska levica se je povezala in po komaj 11 dnevih zrušila manjšinsko desno vlado­ Pedra Passosa Coelha. Njen program v torek ni dobil zaupnice, saj je glasovalo proti 123 opozicijskih poslancev. Le 107 desnih glasov za v 230-članskem parlamentu je bilo premalo za suvereno vodenje države.

Pričakovati je, da Portugalska vstopa v drugačne čase, nemara turbulentnejše ... Potem ko so jo pod desnosredinsko taktirko Pedra Passosa Coelha označevali za »zgledno učenko«, ki je po nareku trojke pridno sprejemala reformno-varčevalne ukrepe, je že slišati svarila, kako bo levica zelo verjetno manj poslušala ukaze iz Bruslja.

Enainpetdesetletni Passos Coelho je 4. oktobra resda vnovič dobil parlamentarne volitve, a ne z večino glasov (kot mu je to uspelo 2011.), zato se je zapletlo pri vprašanju, komu bo predsednik Aníbal Cavaco Silva podelil premierski mandat. Ko ga je Passos Colho vendarle dobil, so ga po manj kot dveh tednih spodnesli v parlamentu ...

Na mesto predsednika vlade zdaj cilja 54-letni socialist António Costa, še do pred meseci župan Lizbone. V mnogo pogledih se mu je uspelo povezati z »levo levico« (Levi blok, Komunistična stranka in Zeleni), zato verjame, da je drugačna politika možna; pa čeprav ni mogoče prezreti nekaterih razhajanj med tradicionalno in radikalno levico, posebno glede Evrope.

Upora in neposlušnosti ne bo

Medtem ko se zdi portugalska javnost precej razdeljena: to je bilo prav tako očitno v torek na protestih pred parlamentom v Lizboni, mnoge zdaj bega predvsem vprašanje, kako se bo odzvala tujina in posebno finančni trgi. Iz vrst desnice je slišati svarila, češ, če ne bo več zaupanja finančnih trgov, tudi bankrot morda ni daleč, in mogoče pride še enkrat trojka; Portugalska jo je bila v zameno za reformno-varčevalni program, ki se je končal pred letom in pol, prisiljena zaprositi za 78 milijard evrov mednarodne pomoči ... V socialistični stranki, po svoje, poudarjajo, da je čas za drugačno ekonomsko politiko, in pomirjajo, češ da bodo spoštovali evropske zaveze. Ne bodo se spuščali v konfrontacijo z Brusljem, grškega vzorca se menda ni bati, bodo pa, pri vprašanjih proračuna, denimo, poskušali doseči nekaj popuščanja, če bo treba. Upora in neposlušnosti ne bo, zato pa, med drugim, obljubljajo, da bodo »vrnili nekdanje plače« javnim uslužbencem in tudi štirje delovni dnevi, ki jim je desna politika »zaradi večje produktivnosti« vzela prazničnost, bodo spet dela prosti.

Čeprav se je socialistom uspelo povezati s skrajno levico – to se je zgodilo prvič po vzpostavitvi demokracije sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja –, nekateri analitiki menijo, da niti levičarska vlada ne more biti stabilna in se ne more obdržati na oblasti. Zdaj je spet na potezi predsednik države Aníbal Cavaco Silva, da odloči, kdo naj vodi državo. Bo kot politik desnice vendarle dal priložnost levici in spoštoval zadnjo besedo parlamenta? Ni nepomembno, da bi vladali tradicionalni socialisti, radikalno leve stranke bi jih le podpirale. Portugalci utegnejo iti že prihodnje leto na predčasne volitve.