Tiskane izdaje
Berlin – Volitve v komaj milijonski deželi ob meji s Francijo običajno ne razburjajo preveč nemške javnosti, tokrat pa so prinesle prvi preizkus »učinka Schulz« po nastopu prejšnjega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza na domačem političnem odru. Socialdemokratski kanclerski kandidat in novi predsednik SPP pa vsaj s posarskimi volitvami ne more biti preveč zadovoljen, saj je prepričljivo zmagala CDU posarske premierke Annegret Kramp-Karrenbauer.
Priljubljena ministrska predsednica Annegret Kramp-Karrenbauer je po rezultatih danes pozno zvečer s svojo CDU prejela 40,7 odstotka glasov, njena dosedanja socialdemokratska koalicijska partnerica pod lokalnim vodstvom Anke Rehlinger pa le 29,6 odstotka. Levica nekdanjega finančnega ministra in prav tako nekdanjega posarskega ministrskega predsednika Oskarja Lafontaina je dobila 12,9 odstotka, kar pa vsaj po sedanjih izračunih ni dovolj za levičarsko vlado, saj zeleni niso uspeli v deželni parlament. Tja se ni posrečilo niti liberalni FDP, zato pa je že v enajsti od šestnajstih deželnih parlamentov Nemčije uspelo nacionalistični Alternativi za Nemčijo, ki je prejela 6,2 odstotka glasov. S političnega prizorišča so tudi v Posarju tako rekoč izginili Pirati, ki so na zadnjih volitvah prejeli 7,4 odstotka glasov.
Raziskave javnega mnenja SPD bolje kažejo na nemški zvezni ravni. Po Emnidovi raziskavi, objavljeni v časopisu Bild am Sonntag, je »učinek Schulz« pri 33 odstotkih SPD že izenačil s konservativno unijo CSU/CSU kanclerke Angele Merkel. Zdaj bi bila mogoča celo socialdemokratsko vodena koalicija z zelenimi in Levico, od katerih bi zdaj vsaka dobila po devet odstotkov glasov. Takšna koalicija že vlada v mestni deželi Berlinu, Schulz in njegovi pa bi si je želeli tudi za Posarje in druge nemške dežele, ki volijo letos: maja bodo volili prebivalci dežele Schleswig - Holstein in Severnega Porenja - Vestfalije. »Učinek Schulz« je očiten tudi v posebni Emnidovi raziskavi o socialdemokratskem prvaku: 67 odstotkom vprašanih je simpatičen, za 57 odstotkov tudi kompetenten. Težave ima le pri verodostojnosti, saj ga kot takšnega vidi le 37 odstotkov.
Schulzev program
Pri Emnidu so raziskavo izvedli v tednu pred 22. marcem, socialdemokratski kanclerski kandidat Schulz pa je v intervjuju za časopis Bild am Sonntag zdaj malo natančneje razložil, za kaj se bo zavzemal po morebitni zmagi na septembrskih volitvah. Med svoje prednostne naloge postavlja krepitev Evropske unije in »končanje ene velikih nepravičnosti, saj ženske za isto delo še vedno zaslužijo manj od moških«. Delo za določen ali skrajšan delovni čas je po njegovem prepričanju past za ženske. »V Nemčiji je treba končno uvesti pravico do vrnitve v polni delovni čas!«
Socialdemokratski kanclerski kandidat se bo zavzemal tudi za omejevanje menedžerskih plač. »Obljubim, da bom kot kancler omejitev menedžerskih plač sprejel v prvih stotih dneh.« Hkrati se bo zavzemal za »heroje vsakdana«, kot je voznik avtobusa, ki z veliko odgovornostjo vsak dan od šeste ure zjutraj vozi ljudi na delo, ali negovalka starejših, ki po njegovem prepričanju ni za družbo nič manj pomembna od šefov podjetij. Vsak posameznik bi moral spoznati, da šteje enako kot poslanec v bundestagu, meni Martin Schulz. »Spremeniti moramo družbeno ozračje.« Odpraviti želi tudi finančne postavke za izučevanje za negovalce in nekatere druge poklice.
V nasprotju s krščanskodemokratskim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem Schulz zavrača nižanje davkov, saj po njegovem prepričanju tisti, ki bi ga najbolj potrebovali, od tega ne bi imeli nič. Revnejšim bi bolj pomagali zastonjsko otroško varstvo, boljše šolstvo in infrastruktura v skladu s konceptom »brez pristojbin od vrtca do univerze ali mojstrstva. Kanclerski kandidat SPD se še posebej zavzema za celodnevne šole, ki so zanj prvi pogoj za sodobno šolsko in družinsko politiko: »Za družine je težko, če starši delajo, njihov otrok pa iz šole pride on trinajstih.« Še posebej težko je samohranilkam.
Prvak nemške SPD drugače od CDU/CSU kanclerke Merklove vidi tudi večanje izdatkov za vojsko. Vojakom in vojakinjam so sicer dolžni optimalno oborožitev, novo obsežno oboroževanje pa zavrača. Nemčija bi morala po njegovem namesto tega več vlagati v preprečevanje kriz. »Če bi vsote, ki jih nekateri hočejo za oboroževanje, investirali v gradnjo sredozemske unije z jasnimi gospodarskimi perspektivami za severnoafriške države, bi nas to varovalo veliko bolj od vsakega oboroževanja.«
