Tiskane izdaje
Britanski poslanci bodo na koncu pogajanj o brexitu lahko glasovali o končnem dogovoru z EU, je pred začetkom razprave o kontroverznem zakonu o prenosu evropske zakonodaje v britansko, potrdila vlada. S to zavezo je končno razjasnila nejasno stališče do tega vprašanja. A svojih kritikov ni zadovoljila.
Spodnji dom britanskega parlamenta bo v prihodnjem mesecu obravnaval kakih 400 predlaganih dopolnil k zakonu o umiku iz Evropske unije, cilj katerega je s prenosom evropskih pravil v britansko zakonodajo preprečiti nastanek zakonskega vakuuma po brexitu. Predlog zakona, ki ga je konservativna vlada Therese May v parlamentarno obravnavo vložila julija letos, spodnji dom parlamenta pa ga je prvič potrdil v začetku jeseni, je najpomembnejši, a tudi najbolj kontroverzen kos zakonodaje, o katerem se bodo imeli možnost izreči poslanci v obeh domovih. Njegova kontroverznost izvira predvsem iz dejstva, da pri prenašanju evropskih pravil v britanski statut zaradi časovnih ovir v korist izvršne zmanjšuje moč predstavniške veje oblasti. Razmerje med eno in drugo dodatno problematizira vprašanje, katera je pristojna, da po koncu pogajanj o brexitu potrdi morebiten dogovor z EU.
Časovne ovire
Velika večina od več kot 10.000 evropskih pravil, uredb in aktov pri prenosu v britansko zakonodajo ne bo šla skozi vsa standardna parlamentarna sita, saj bi takšen podvig enostavno vzel preveč časa. Namesto tega bo zapleteno nalogo nase prevzela vlada, tako da bo sama posegala v prenesene zakone in spreminjala njihovo vsebino v tistih delih, ki ne bodo več odgovarjali politični oziroma zakonski realnosti (denimo v primerih, ko bo zakon omenjal sodišče EU v Luksemburgu kot pristojni organ za reševanje nekega spora).
Tej rešitvi je poleg opozicije v zadnjih mesecih nasprotovalo tudi manjše število poslancev vladajoče konservativne stranke. Vladni ministri so morali tretje branje predloga zakona dvakrat prestaviti, saj niso bili prepričani, ali bo zaradi upornikov med torijci zdržala tesna vladna večina, ki je sicer odvisna od sodelovanja s severnoirskimi unionisti.
Kljub temu, da je parlament danes po dvomesečnem premoru vendarle nadaljeval z obravnavo zakona, ni jasno, ali predlog dejansko uživa podporo večine poslancev. Točno število upornikov v vrstah konservativcev ni znano, toda predvideva se, da je dovolj veliko, da lahko vzdržuje pritisk na premierko in njene ministre. Pred njimi sta vsaj dve veliki preizkušnji: razprava o dopolnilu konservativnega poslanca in nekdanjega državnega tožilca Dominica Grieva, ki od vlade zahteva, da parlamentu omogoči »relevantno« glasovanje o morebitnem končnem dogovoru o brexitu, ter glasovanje o vladnem dopolnilu k zakonu, ki predpisuje točen datum in uro izstopa iz EU.
Britanska premierka Theresa May. Foto: Toby Melville/Reuters
David Davis, minister za brexit, je v ponedeljek potrdil, da se bo parlament lahko izrekel o kakršnem koli dogovoru, ki ga bo država dosegla med pogajanji z EU, in ga tudi potrdil v obliki zakona. Toda pri tem je povlekel jasno ločnico med glasovanjem o dogovoru in blokiranjem izstopa države iz EU. Parlament bo lahko po njegovih besedah potrdil oziroma zavrnil dogovor. Če se bo večina poslancev odločila, da glasuje proti, to ne bo ustavilo brexita. Država bo 29. marca 2019 še vseeno izstopila iz EU. Takšen scenarij politiki, mediji in strokovnjaki opisujejo kot »kaotično« različico brexita, za katero je dolgo veljalo, da si jo želi le malo ljudi. V realnosti ta predstavlja čedalje bolj verjeten razplet, sploh ob počasnem poteku pogajanj med Londonom in Brusljem, za katere se zdi, da ne vodijo nikamor.
Vzemi ali pusti
To skrbi predvsem zagovornike »mehkega« brexita, ki se zavedajo, da glasovanje o dogovoru v parlamentu predstavlja eno njihovih zadnjih priložnosti za vplivanje na izstopni proces. Ti si ne želijo glasovati o dogovoru po principu »vzemi ali pusti«, ampak imeti pristojnost, da vlado pošljejo nazaj za pogajalsko mizo, v primeru, da jim dogovor ni všeč.
Britanska vlada se vse do ponedeljka ni želela jasno izreči, ali bo parlament imel možnost glasovanja o končnem dogovoru, zato so Davisove besede mnogi razumeli kot popuščanje pod pritiskom konservativnih upornikov. Bolj natančen pogled razkrije, da je bilo v njih popuščanja zelo malo. Uporniki iz konservativnih vrst zato še vedno vztrajajo pri svojih dopolnilih, v upanju da bodo od vlade v prihodnjih tednih izsilili dodatna zagotovila.
Potrditev dogovora v parlamentu bo po mnenju Dominica Grieva, enega najvplivnejših torijskih veljakov, »zagotovila, da je dogovor podvržen primernemu pregledu in da ga kasneje ne bo možno pravno izpodbijati«. Grieve je v mnenjskem članku za Evening Standard poudaril, da bo parlament za pregled dogovora potreboval čas in izrazil zaskrbljenost nad odločitvijo vlade, da datum in uro odhoda vključi v zakon o umiku iz EU. Prepričan je, da ta s tem omejuje lasten manevrski prostor in brez potrebe zmanjšuje možnost pozitivnega razpleta.
