Poudarjanje nacionalnih veličin

Berlin – Na današnjem srečanju evropskih nacionalistov v nemškem Koblenzu, na katerem poleg domače Alternative­ za Nemčijo (AfD) pričakujejo tudi francosko Marine Le Pen, nizozemskega Geerta Wildersa, italijanskega Mattea Salvinija in druge, mediji kot FAZ, Spiegel, Handelsblatt in nekatere televizijske postaje niso zaželeni.

»Dogodek v Koblenzu je izključno stvar ENF, AfD nima nič s tem,« se je izgovarjal na evropsko združbo nacionalističnih in svobodnjaških strank eden od voditeljev Alternative za Nemčijo Jörg Meuthen, a se bo tudi predsednica Frauke Petry z možem, evropskim parlamentarcem Marcusom Pretzllom, udeležila srečanja. Kolegov iz najmanjše strankarske skupine evropskega parlamenta vsekakor ne nameravajo okrcati zaradi diskriminacije javnosti, liberalni nemški mediji pa odkrito dvomijo tudi o njih.

AfD je že navzoča v enajstih od šestnajstih nemških deželnih parlamentov. Na jesenskih zveznih volitvah ji napovedujejo do 15 odstotkov glasov. To bi jo povzdignilo na tretje mesto med nemškimi strankami ter postavilo ob bok najpomembnejšim evropskim nacionalističnim strankam, kot je francoska Nacionalna fronta, katere voditeljica Marine Le Pen upa celo na zmago na predsedniških. Tudi za evropske nacionaliste je ključno, da jih širša javnost vidi kot zagovornike varnosti in svobode, ne pa kot prinašalce demonov preteklosti na celini, ki je zaradi skrajnega nacionalizma bojevala številne vojne z ubijalskima prvo in drugo svetovno vred.

Spomenik sramote

Nekateri nemški kritiki so prepričani, da je pozitivna podoba nacionalistov, tudi nemških, samo maska, čeprav sta se Frauke Petry in Pretzell distancirala tudi od izjav svojega kolega Björna Höckeja, ki je berlinski spomenik žrtvam holokavsta imenoval spomenik sramote. »Mi, Nemci, torej naše ljudstvo, smo edino ljudstvo na svetu, ki je postavilo spomenik sramote v osrčje svoje prestolnice.« Še prej je voditelj turinške AfD izjavil, da bi moral biti nemško glavno mesto Dresden, prestolnica dežele Saške in trdnjava Alternative za Nemčijo ter gibanja Pegida, ki je bilo leta 1945 tudi žrtev močnega zavezniškega bombardiranja. Po Höckejevem prepričanju so tudi s tem hoteli oropati Nemce kolektivne identitete ter uničiti nemške korenine. To se jim je po njegovih besedah skorajda posrečilo, saj »ni nemških žrtev, so samo nemški storilci«, ljudstvo pa je »povsem premagano«. Namesto da bi nove generacije učili o velikih dejanjih, znanih filozofih in glasbenikih ter genialnih izumiteljih, jim dopovedujejo »moralno dolžnost lastnega razkroja«.

Občutek krivde po njegovem prepričanju ne more ustvariti zdrave identitete, ampak le »zlomljeno«. Ob viharju obtožb, med drugim tudi iz centralnega judovskega sveta, se Höcke zdaj izgovarja, da so ga zlobno in zavestno napačno interpretirali. Kritikov niso prepričale niti obsodbe Frauke Petry in Pretzlla. Slednji je obtožil Höckeja odvračanja »pametnih in kritičnih meščanskih volivcev«, mnogi pa menijo, da zasebno enako misli tudi visoki AfD-jev par, vsak s štirimi otroki iz prejšnjih zakonov. Tudi njiju sumijo, da bi raje poudarjala »veličino« nemškega ljudstva kot njegove dvome o sebi, čeprav so po prepričanju neštetih zgodovinarjev Nemčijo in Evropo prav ti naredili boljšo. Nemške nacionaliste so opogumili zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, britanski referendum za odhod iz Evropske unije, vse večji vpliv ruskega predsednika Vladimirja Putina in drugi uspehi nacionalistično usmerjenih politikov v Evropi in svetu.

Boj proti »monstruoznosti Evropske unije«

»Srečanje v Koblenzu je znamenje nacionalističnih in populističnih strank Evropi, da so alternativa tržno in proevropsko usmerjeni liberalni desnici,« je za agencijo Bloomberg ocenil francoski analitik Jean-Yves Camus. To jim olajšuje gigantski naval beguncev v minulih letih ter z njim povezani nasilje in teroristična dejanja. Tudi v Nemčiji vsako takšno dejanje na javnomnenjskih raziskavah povzdigne AfD, pa čeprav volivci očitno še naprej zaupajo krščanskodemokratski kanclerki Angeli Merkel. Nekateri se zato bojijo, da bo svetovna »črna internacionala« pred jesenskimi volitvami za bundestag organizirala še več morilskih terorističnih napadov.

Medtem evropski nacionalisti poudarjajo svoj boj proti »monstruoznosti Evropske unije«, saj so ugotovili, da so mirovni dosežki po drugi svetovni vojni in koncu hladne vojne za številne Evropejce vse bolj samoumevni. Zdi se jim nujno, da jih »ljudstvo« ne enači s starimi grdimi časi, in tako kot je morala Marine Le Pen za to obračunati z očetom in ustanoviteljem svoje stranke, v nemški AfD zdaj razpravljajo, kaj naj s svojim vidnim politikom Björnom Höckejem. A je tudi to videti le stopnica na poti k lastnemu poudarjanju nacionalne veličine.