Tiskane izdaje
Vojna je lahko ekonomska, islamistični teroristi se osovražene Francije lotevajo tudi ekonomsko. Nemara uspešno, kajti francoska politika je že mesece ujeta v vprašanja varnosti. A več kot je glasnega govora o varnosti, več je med tujci strahu pred nevarnostmi.
Takoj po napadih januarja in novembra lani v Parizu je občutno upadlo število turistov in so se vidno izpraznili prenekateri hoteli, kavarne in restavracije, tudi nakupovalna središča. Čeprav se je slika sčasoma precej popravila, nekdanje potrošniške sproščenosti še vedno ni. Najbolj so prizadeti hotelirji, gostilničarji in trgovci: nacionalna statistika kaže, da so Francozi novembra namenili za oblačila za približno osem odstotkov manj denarja (v primerjavi z novembrom 2014), decembra pa za tri odstotke. V pariških restavracijah so v zadnjih dveh tednih decembra postregli za 20 odstotkov manj pogrinjkov, nad upadom se, podobno, pritožujejo tudi v zasebnih gledališčih, kjer so v prvih petih tednih letošnjega leta zaznali za dobro petino manj obiskov. A ni vsega kriv terorizem, svoje dela tudi kriza: čeprav je predsednik François Hollande že septembra 2012 napovedal, kako bo začel zmanjševati brezposelnost, se je od pomladi 2012, odkar je na čelu Francije, število brezposelnih povečalo za 668.000.
Brez nove logike
Nakupovalne navade Parižanov se po terorističnih napadih konec lanskega leta zdijo brez svoje nekdanje logike, a tudi nove ni mogoče jasno zaznati: čeprav je bilo pričakovati, da se bo korenito povečalo nakupovanje po spletu. Ni se, medtem pa so, po pisanju Le Monda, na Elizejskih poljanah, denimo, v decembru in januarju zabeležili kar za 30 odstotkov manj prometa, ta je za desetino padel tudi v pariških supermarketih, v vseh nakupovalnih središčih po Franciji pa – decembra – za 1,4 odstotka in januarja za odstotek. Za primerjavo: lani ob božiču se je spletna prodaja povečala samo za 12 odstotkov, medtem ko se je v istem obdobju 2014 za 13 odstotkov. Po raziskavi CSA je le 29 odstotkov Parižanov konec lanskega leta raje praznično nakupovalo v spletni trgovini kot pa v pravi, medtem ko je bil sicer med Francozi delež spletnih nakupovalcev 18-odstotni. Čeprav so po novembrskih napadih pri Toys'R'Us napovedali umik raznih plastičnih pištolic in mitraljezov z nakupovalnih polic, so Francozi pri nakupovanju božičnih daril naprej brez zadrege segali po nasilnih igračah in videoigricah. Tudi tiha pričakovanja medijskih hiš, da bi se po moriji 13. novembra povečala prodaja časopisja, se niso uresničila, zato pa je bilo občutno več zanimanja na spletnih straneh, in podobno velja za televizijske kanale.
Za petino manj turistov
Lanskoletni napadi so močno prizadeli predvsem francoski turistični sektor. Medtem ko se je že konec leta 2014 zmanjšalo število Rusov in Kitajcev, se zdaj Pariza očitno izogibajo Južni Korejci in Japonci. Po podatkih agencije za turistični razvoj Atout France se je v Parizu in v pariški regiji število tujih gostov zmanjšalo za petino. Tudi hotelirji govorijo o 20-odstotnem upadu za december in 15-odstotnem za januar, nezadovoljni so prav tako pri Air France, kjer se pritožujejo zaradi 150-milijonskega izpada. Ker je manj turistov, so prizadeti vsi v verigi: v trgovinah LVMH, na primer, so še vedno za štiri ali pet odstotkov pod »normalnimi« razmerami.
Odgovor na vprašanje, kako pritegniti turiste, je razumljiv in v besedi – varnost. Nekdaj številčnim azijskim in tudi vsem drugim gostom je treba povrniti občutek, da je Pariz sproščeno mesto in Francija docela varna država.
