Tiskane izdaje
Medtem ko požari pustošijo po Portugalskem, se marsikdo sprašuje, ali bi jih bilo mogoče preprečiti. Človek je po mnenju okoljevarstvenikov odigral ključno vlogo pri razsežnosti katastrofe, v kateri je življenje izgubilo 64 ljudi.
Katastrofalni gozdni požari na Portugalskem še vedno zaposlujejo več kot 2100 gasilcev, ki se noč in dan borijo z ognjenimi zublji. Požar na območju kraja Pedrógão Grande, severovzhodno od Lizbone, je najbolj problematičen od vseh. Gasilci in reševalne ekipe si ne morejo oddahniti, kljub temu da imajo pod nadzorom več kot dve tretjini gorišč. Vremenske razmere, ne le visoke temperature, ki se že nekaj dni gibljejo pri 40 stopinjah Celzija, ampak tudi nizka vlažnost zraka in veter pomenita resno nevarnost novega širjenja ognja, ki so ga na podlagi doslej znanih informacij zanetili udari strel med sobotnim neurjem.
V gašenju požarov je sodelovalo 667 gasilnih vozil in 21 letal, pomoč v obliki dodatne opreme je v ponedeljek prispela tudi iz drugih držav EU. Gasilne ekipe so se z ognjenimi zublji še naprej spopadale v več delih osrednje Portugalske, na območju Coimbre, Leirie in Castela Branca. V 30 okrožjih po vsej državi veljala najvišja stopnja požarne ogroženosti. Predstavniki agencija za civilno zaščito so izrazili optimizem, da bo ogenj na najbolj prizadetih območjih kmalu v celoti pod nadzorom, toda ekipe na terenu so bile pri napovedovanju razvoja dogodkov v prihodnjih dneh bolj zadržane. »Vse je odvisno od vremena,« je v pogovoru za Reuters dejal eden od prostovoljnih gasilcev.
V pričakovanju novih žrtev
Najhujši požari, kar jih pomnijo na Portugalskem, so do včeraj zahtevali 64 smrtnih žrtev. Velika večina jih je umrla v soboto, v bližini vasi Nodeirinho, na cesti, po kateri so prebivalci okoliških krajev s svojimi vozili poskušali uiti na varno. Na fotografijah in posnetkih enopasovnice je mogoče videti zoglenela vozila. V njih so reševalci našli 30 trupel, v neposredni bližini pa so jih odkrili še 17, kar kaže na to, da so mnogi v paniki zapustili svoje avtomobile in se poskušali na varno odpraviti peš.
Strokovnjake in reševalce skrbi, da bo v prihodnjih dneh število žrtev iz Pedrógãa Grande in drugih prizadetih območij naraslo, ko bodo ekipe odkrile posmrtne ostanke tistih, ki se jim ni uspelo pravočasno umakniti ognju. »Prišel bo trenutek, ko bo treba ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako se na to odzvati,« je odzivu na čedalje večje ugibanja o tem, ali je bila smrt toliko ljudi resnično neizogibna, povedal portugalski premier Antonio Costa. Odredil je preiskavo naravne nesreče, ki je med Portugalci zbudila tako žalost kot jezo.
Interesi industrije
Ob spremljanju razsežnosti katastrofe se mnogi upravičeno sprašujejo, kakšno vlogo je pri njej odigral človek. Gozdni požari so na Portugalskem čedalje pogostejši, država pa dolga leta ni kazala velike pripravljenosti, da bi spregovorila o dejavnikih, ki pripomorejo k temu. Med najbolj očitnimi sta po mnenju okoljevarstvenikov slabo gospodarjenje z gozdovi in pogozdovanje z evkaliptusom, pomembnim virom celuloze, na katerem je po poročanju Politica zgrajena tri milijarde evrov vredna papirna industrija, ki predstavlja skoraj pet odstotkov vsega portugalskega izvoza.
Vlada premiera Coste je v začetku tega leta pripravila zakon, s katerim namerava prepovedati pogozdovanje z drevesom, ki izvira iz Avstralije, med drugim na podlagi opozoril, da so njegovi listi in lubje mnogo bolj gorljivi in da prispevajo k hitrejšemu širjenju požarov. Papirna industrija, ki prepovedi po pričakovanjih nasprotuje, bo po novem težje zagovarjala svoje stališče, sploh pod pritiskom javnosti, ki bo zahtevala ukrepanje. Toda za dejansko učinkovito strategijo je potreben celosten pristop, opozarjajo naravovarstveniki. Ta ne vključuje le prepovedi pogozdovanja z evkaliptusom, ampak tudi skrb za obstoječe gozdove in sajenje domorodnih dreves, ki so odpornejša na ogenj.
