Tiskane izdaje
Berlin – V državi, ki je na stežaj odprla vrata tistim, ki so morali zapustiti domove zaradi vojne ali hude revščine, in kjer se vzporedno z novimi prišleki v ospredje prebija tudi nestrpnost, se je te dni razplamtela živahna razprava, ki jo je zanetila televizijska voditeljica Anja Reschke.
»Ko javno rečem, da bi morala Nemčija sprejeti ekonomske migrante, kaj mislite, da bi se zgodilo?« je skoraj dveminutni govor na eni najbolj gledanih večernih informativnih oddaj začela voditeljica in nadaljevala: »Gre le za mnenje, ki ga lahko svobodno izrazim. Lepo bi bilo, če bi o njem razpravljali objektivno. A to se ne bi zgodilo. Sledila bi poplava sovražnih komentarjev.«
Mnenje Anje Reschke, v katerem je obsodila sovražen in rasističen govor, je na spletu nemudoma sprožilo velik odziv; posnetek si je ogledalo več milijonov ljudi, pod njim se je nabralo več sto tisoč všečkov. Množično so ga komentirali tako tisti, ki so v njenih besedah razbrali svoje mnenje, kot tisti, ki jih je razbesnela.
Njen poziv ni bil namenjen manjšini, ki na spletu širi sovraštvo do prišlekov, ampak večini, ki jih tiho sprejema. Preseneča jo in hkrati skrbi, da vse več komentatorjev objavlja svoje rasistične izpade pod pravim imenom. »Še do pred kratkim so bili ti komentatorji skriti za psevdonimi, danes pa se te stvari objavljajo pod pravim imenom. Očitno jih ni več sram. Nasprotno, za stavek, kot je 'umazana golazen bi se morala utopiti v morju', dobiš navdušeno odobravanje in veliko všečkov. Če si bil doslej le mali rasistični nihče, se boš seveda poslej počutil dobro,« njen govor povzema nemški spletni portal Deutsche Welle.
Poudarila je, da je splet postal del vsakdana, zato so se ljudje dolžni odzvati na rasizem, tako kot bi to storili v nevirtualnem svetu. »Če ne menite, da so vsi begunci le izkoriščevalci, ki bi jih bilo treba poloviti, zažgati ali jih zapliniti, potem spregovorite, se uprite, odprite usta, bodite pokončni in javno obsodite [tovrstna stališča].«
Dokaz, da se vse bolj sprejemljivo sovraštvo na spletu udejanja tudi na ulicah, je po njenih besedah vse več napadov na azilne domove. V prvi polovici letošnjega leta so nemške oblasti evidentirale 200 napadov na iskalce azila (več kot vse lansko leto skupaj), med njimi je tudi 150 požigov begunskih zatočišč. Napadi se krepijo skupaj s številom imigrantov − lani je v Nemčijo prišlo 200.000 iskalcev azila, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa pričakujejo, da bo to število letos naraslo na 500.000.
Guardian poudarja, da je sicer prevladujoča razprava v Nemčiji o prišlekih pozitivna in oplemenitena s številnimi zgodbami o tem, kako veliko skupnosti odprtih rok sprejema ljudi, ki so zbežali pred nasiljem.
Obraz Nemčije se kljub temu nezadržno spreminja. Po lanski statistiki, o kateri ta teden poroča AFP, vsak peti Nemec izvira od kod drugod. Kljub številnim beguncem pa je lani še vedno največ migrantov prišlo iz katere od članic EU (okoli 620.000), med njimi prevladujejo Poljaki, Romuni, Italijani, Bolgari in Madžari.
