Tiskane izdaje
Turčija je nekaj dni po poskusu državnega udara preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah in se lotila obračunavanja s pučisti in njihovimi domnevnimi simpatizerji. Od takrat je na tisoče Turkov pristalo v zaporu ali na cesti, v čistki so bile po navedbah nevladnih organizacij kršene tudi človekove pravice.
Razmere v Turčiji so bile razlog za zaskrbljenost že dolgo pred splodletelim poskusom državnega udara. Svet Evrope je konec junija, mesec dni pred tem, ko se je del turške vojske obrnil proti režimu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, v poročilu opozoril na nevarnosti, ki bi lahko ogrozile normalno funkcioniranje tamkajšnjih demokratičnih institucij. Toda tisto, kar je sledilo, je preseglo tudi najbolj pesimistične scenarije.
Dogodki 15. julija so turškemu režimu po mnenju opazovalcev dali prosto pot za še večjo utrditev oblasti in obračun s političnimi nasprotniki, ne glede na to, ali so sodelovali z zarotniki ali ne. Obseg čistke je bil tako rekoč brez primere, kar kaže že bežen pogled na statistiko: 10.000 pridržanih vojakov, 9000 odpuščenih policistov, 2745 suspendiranih predstavnikov sodne veje oblasti, 21.000 suspendiranih učiteljev, 1500 odstavljenih dekanov, 21.700 odpuščenih uradnikov na ministrstvu za izobraževanje, 1500 suspendiranih uradnikov na ministrstvu za finance, več kot sto ukinjenih medijskih družb.
Čedalje manj razlogov za optimizem
Mednarodne vladne in nevladne organizacij so še pred razglasitvijo izrednih razmer pozvale Ankaro, naj teh ne izkoristi za kršenje človekovih pravic. Največjo skrb so vzbujale napovedi o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni. To se na koncu ni zgodilo. A razlogov za optimizem glede Turčije in prihodnosti njenih odnosov z Evropo in Zahodom je z vsakim dnem manj.
Thorbjørn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope, je danes dopotoval na dvodnevni obisk v Ankaro kot prvi pomembnejši predstavnik kakšne evropske vladne organizacije po julijskih dogodkih. V Turčiji se bo sestal s predstavniki političnega vrha, tudi s predsednikom Erdoğanom in premierom Binalijem Yıldırımom ter voditelji političnih strank. Priprave na njegov obisk so zasenčile ostre izjave, v katerih je turški voditelj kritiziral odziv Zahoda na poskus državnega udara.
Erdoğan je le nekaj ur pred Jaglandovim prihodom znova okrcal evropske voditelje in jih obtožil, da v zadnjih tednih niso pokazali tolikšne solidarnosti s Turčijo, kot so jo v primeru Francije in Belgije po terorističnih napadih. »Tisti, ki jih imamo za prijatelje, se postavljajo na stran zarotnikov in teroristov,« je poudaril v napadalnem tonu.
Izkazovanje podpore
Erdoğanov nastop je znova pokazal, kako velik je razkorak med Turčijo in EU. Svet Evrope, ki ga vodi 65-letni norveški politik, ni del Evropske unije, a je kljub temu ena od ključnih organizacij, ki je v sedmih desetletjih svojega obstanka močno prispevala k širitvi in promociji miru na stari celini. Jagland je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Çavuşoğlujem poudaril, da »nezaslišan« poskus državnega udara zasluži najstrožjo obsodbo mednarodne skupnosti.
»Tu sem zato, da izrazim podporo turškemu ljudstvu,« je povedal med skupno novinarsko konferenco. Po poročanju Reutersa je dejal, da je bilo v Evropi malo razumevanja za infiltracijo pripadnikov tajnih gibanj v vrste turške vojske in sodstva. Svet Evrope se zaveda potrebe turške oblasti, da odkrije in preganja odgovorne za udar, a Jagland je bil kljub temu jasen, da mora ta proces potekati skladno z vladavino prava in določili o spoštovanju človekovih pravic.
V njegovih besedah je bilo zaznati precejšnje nasprotje z nedavnimi opozorili nekaterih predstavnikov Sveta Evrope o dogajanju v Turčiji. Nils Muižnieks, komisar Sveta Evrope za človekove pravice, je še pred nekaj dnevi izrazil zaskrbljenost zaradi obtožb o mučenju nekaterih pučistov in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, o katerih je ta teden poročala tudi nevladna organizacija Amnesty International. Turčija je navedbe, povezane z mučenjem, odločno zanikala, tiste, ki so jih podali, pa povabila, naj se na lastne oči prepričajo o razmerah v turških zaporih.
