Tiskane izdaje
Bruselj – Po navedbah Colje je Hrvaška s ponarejanjem dokumenta poskušala dokazati, da je že leta 2004 imela sorto refošk ločeno od terana. Po originalnem seznamu iz leta 2004 so kot homonima za teran še navajali imeni refošk in istrijanac. Slovenska stran opozarja, da bi s sprejetjem delegiranega akta izjema temeljila na ponarejenem dokumentu.
Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan upa, da bo do preobrata prišlo po objavi negativnega mnenja evropske ombudsmanke. »Evropska komisija ima možnost častnega dejanja,« je ocenil. Tako bi po njegovem mnenju lahko prekinila postopek sprejetja delegiranega akta in Slovenija bi dobila čas za pripravo na nadaljnje postopke.
Kljub temu se Slovenija pripravlja na črni scenarij - uveljavitev akta. »Tožba proti evropski komisiji je legitimna,« je kot odziv na uresničevanje tega scenarija napovedal Židan. Slovenija - tako kot nobena druga država - se ni pripravljena prostovoljno odpovedati zaščiti. Tudi slovenski predstavniki po njegovih besedah nimajo pravice - kloniti.
Tiskovni urad evropske komisije je sporočil, da je Hogan slovenskim gostom zagotovil odločenost Bruslja za obrambo sistema varstva geografskih označb, kakršna je zaščitena označba porekla za teran s Krasa. Z ravnanjem evropske komisije naj bi dobili pravno jasnost položaja in preprečili zlorabe označbe teran.
Hrvaški proizvajalci vina Hrvatska Istra bodo morali omejiti svojo proizvodnjo na jasno določeno geografsko območje, uporabljati bodo morali tudi jasna pravila o etiketah, da bi se ognili zavajanju potrošnikov. Hogan je kraškim vinarjem obljubil tudi pomoč pri uporabi instrumentov za promocijo terana.
Četudi se v civilni iniciativi (CI) za spoštovanje zaščite vina teran zavedajo, da postopka sprejemanja delegiranega akta z izjemo za Hrvaško ne morejo ustaviti, bodo bitko nadaljevali.
Predsednik iniciative Marjan Colja je po pogovorih z evropskimi komisarjem Philom Hoganom, ki so trajali poldrugo uro, napovedal razširitev postopkov. Tako nameravajo evropsko komisijo in Hrvaško prijaviti uradu EU za bitko proti goljufijam (OLAF).
Razlog za postopek je nepregledno ravnanje pri vprašanju izjema za teran, na katerega je s svojem mnenju opozorila tudi evropska ombudsmanka Emily O'Reilly. Colja je napovedal »pritisk na evropsko komisijo, ki ne bo počrnjen«.
Glede tega pri komisarju Hoganu niso dobili nobenih zagotovil. Eden od bruseljskih argumentov za prečrtanje skoraj celotne vsebine dokumenta je varstvo podatkov in poslovnih interesov.
Colja očita Hrvaški tudi ponarejanje dokumentacije - pravilnika o označevanju sortnih trt. Tako naj bi v dokumentu iz leta 2004 prikrojili podatke glede sort refošk in teran. Od Bruslja želijo čim prej dobiti celotno dokumentacijo, da se lahko pripravijo na postopke.
Ne glede na vse zaplete ima Colja dober občutek. Zaveda se tudi položaja komisarja Hogana, ki da je zgolj podedoval celotno zadevo. Gostom iz Slovenije je še enkrat pojasnil, da mora zgolj delovati v skladu s pravom EU. Glavni vzrok težav je po mnenju Colje v ravnanju Bruslja med hrvaškimi pristopnimi pogajanji.
»Upanje umre zadnje,« je o možnostih za uspeh v nadaljnjih postopkih povedal Colja. Čeprav se v zadnjih mesecih veliko piše o teranu, vinarji ne opažajo njegove boljše prodaje. To je, napol v šali, povezal z »zdravilnimi učinki terana«, ki ga ljudje nočejo piti v večjih količinah,.
Predstavniki iniciative (v Bruselj jih je pripotovalo okoli 50) nadaljujejo pogovore na sestankih v evropskem parlamentu, zgodaj zvečer pa bo na slovenskem stalnem predstavništvu pri EU potekala okrogla miza o teranu.
