Tiskane izdaje
Poteza je sprožila precej burne odzive v konservativni stranki, pravosodni minister Alberto Ruiz-Gallardón je takoj napovedal, da se ne umika samo z vladne pozicije, ampak kar iz politike. »Po tridesetih letih odhajam,« je pojasnil, kako njegovo življenje ne bo več politično obarvano. Pri 55 letih ima za sabo uspešno kariero, saj je bil dolgoletni župan Madrida (2003–2011) in predsednik vlade avtonomne skupnosti Madrid (1995–2003).
Vrnitev v prihodnost
Potem ko se je španska konservativna vlada tik pred zdajci odmaknila od osnutka zakona, ki naj bi po novem urejal problematiko splava, je bil ministrov odstop pričakovan. Umik reforme, ki jo je pripravljal dolgo in jo decembra lani predstavil vladi, razume kot izdajo v lastni stranki. Še julija je govoril, da bodo vladno zeleno luč prižgali pred koncem poletja, zdaj pa je očitno, da je padla v vodo. Podpredsednica vlade Soraya Sáenz de Santamaria je pred dobrim tednom »jasno ribarila v kalnem«, češ, kako da je zakon v pripravi zelo kompleksen in tudi socialno občutljivo vprašanje, zato je težko doseči konsenz. Zdaj si zanj ne bodo več prizadevali, ne bodo silili z glavo skozi zid.
Besedilo je močno razdeljevalo politiko, tudi znotraj konservativne politike je bilo veliko pomislekov in razdeljenosti, vnaprej ga je spodbijal tudi velik del javnosti; v znak protesta je zato preplavljal ulice. Poteze, ki so jih reformno napovedovali, so mnogi razumeli kot vračanje desetletja v preteklost in daleč stran od evropskih vrednot, predvsem na levici so jih razumeli kot napad na ženske, na osebne svoboščine in človekove pravice.
Po zelo strogi viziji ministra Alberta Ruiza-Gallardóna bi morali ženskam, razen ob določenih izjemah (posilstvo, dokazano ogroženo zdravje nosečnice), odreči pravico do splava do 14. tedna nosečnosti oziroma do 22. tedna v primeru posebnih težav, kar je pred štirimi leti uzakonila socialistična vlada; nekdanji premier José Luis Zapatero je s potezo špansko družbo uglasil z večino evropskih. Zdaj odstopli minister Alberto Ruiz-Gallardón je, povsem drugače, kot »zagovornik nerojenih otrok« hotel celo prepovedati, kar je bilo zakonito že po zakonodaji iz leta 1985: tudi resna anomalija zarodka da ne bi smela biti razlog za umetno prekinitev nosečnosti. Odzivi na njegov očitni anahronizem so bili burni tudi pri konservativcih ... Po novem je, kakor je jasen premier Mariano Rajoy, določene spremembe vendarle pričakovati: mladoletnice si bodo morale za prekinitev nosečnosti pridobiti dovoljenje staršev, kar doslej ni bilo potrebno za dekleta od 16 do 18 let. Do konca leta bo menda nared tudi tako imenovani načrt za zaščito družine.
V prid levici
Napovedana reforma zakona o abortusu je, kakor opozarjajo analitiki, precej omadeževala podobo, ki jo vladajoča Ljudska stranka uživa v javnosti; pravosodnega ministra je pahnila na dno lestvice priljubljenosti. Ena nedavnih anket, ki so jo opravili pri Metroscopii, je pokazala, da bi (zaradi nje) volitve dobili opozicijski socialisti. Zato ne preseneča, da so se tudi nasprotniki v stranki odločili, da jo bodo preprečili. Splošne volitve bodo konec prihodnjega leta, prekmalu, da bi konservativci – na oblasti so od novembra 2011 – od sebe nespametno »odganjali« volivce.
Seveda se mnogi dobro spominjajo, kako je bila prav reforma zakonodaje, ki ureja pravico do umetne prekinitve nosečnosti, ena osrednjih predvolilnih obljub Mariana Rajoya. Med bolj konservativnim in zelo katoliškim delom prebivalstva ni malo takih, ki mu globoko zamerijo ideološko mlačnost in od njega zahtevajo več desničarske odločnosti; sploh ker bodo spomladi regionalne in lokalne volitve. Pri združenju Pravica do življenja, v katerem so organizirali več shodov proti abortusu, so takoj posvarili, da umik reforme ne bo brez posledic, podobno kritični so pri Škofovski konferenci.
Na izpraznjen stolček pravosodnega ministra Alberta Ruiza-Gallardóna je takoj sedel Rafael Catalá, dosedanji državni sekretar za infrastrukturo. Čas menjave je delikaten in naloga ni lahka tudi zaradi katalonskega vprašanja in nedavno sprejetega zakona o posvetovalnem glasovanju v regionalnem parlamentu v Barceloni.
