Tiskane izdaje
Bruselj – »Prezgodaj je za podrobnosti,« je pojasnil glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier, ko je v prvem nastopu pred časnikarji opisoval priprave na »pravno zapleteno in politično kočljivo delo«.
Gotovo je, da bo ločitev imela velike posledice za ljudi in gospodarstvo na obeh straneh Rokavskega preliva. Čeprav si vsi želijo čim bolj urejen postopek, ostaja povsem veliko nepredvidljivega. Britanska premierka Theresa May noče vnaprej odkriti svojih kart in povedati, kaj si Združeno kraljestvo želi doseči. Iz Londona sicer v zadnjem obdobju prihajajo nekoliko bolj blagi toni. Ne izključujejo vplačil v proračun EU po izstopu. Glavni interes, ki ga imajo pred očmi, je, da bi londonsko finančno središče obdržalo enak, vodilni položaj v Evropi, kakršnega je imelo doslej.
Barnier, nekdanji francoski zunanji minister in evropski komisar, Londonu sporoča, da ne sme imeti prevelikih pričakovanj. Vodilo za Bruselj bodo štiri načela. Unija naj bi ostala enotna. Tretje države, kakršna bo po brexitu postala Britanija, ne morejo imeti enakih pravic in koristi kot članice. Pred uradno sprožitvijo ločitvenega postopka ne bo nobenih pogajanj. Štiri temeljne pravice so za Bruselj nedeljive. London si želi čim bolj omejiti svoboden pretok delavcev, a po drugi strani si želi obdržati svoboden pretok blaga, storitev in kapitala.
V Bruslju predvsem pričakujejo, da London najprej predstavi svoje namere. Unija je po besedah Barnierja že pripravljena na pogajanja. Pod njim deluje delovna skupina s 30 ljudmi, ki pripravlja proces. Po britanskem začetku postopka ločitve v skladu z 50. členom lizbonske pogodbe, ki naj bi ga Mayeva sprožila do konca marca, bi se pogajanja lahko začela v nekaj tednih. »Kratko bo,« je opozoril Barnier. Čeprav sta v 50. členu za postopek predvideni dve leti (s soglasjem se rok lahko podaljša), pogajalec pričakuje sklenitev pogajanj v poldrugem letu po začetku, do oktobra 2018.
Nekaj mesecev bodo namreč še potrebovali za potrditev kupčije na Otoku, v članicah, na ravni EU. Posebna tema je, kaj bo sledilo ločitvi. V okviru 50. člena je predvideno, da se bodo v ločitvenem postopku upoštevali prihodnji odnosi odhajajoče članice s preostalo Unijo. To bo najbrž nekakšen razširjen in poglobljen trgovinski sporazum. Če po izstopu ne bi imeli novega sporazuma in bi bili prepuščeni zgolj pravilom Svetovne trgovinske organizacije, bi si Britanija in EU morali medsebojno uvesti carine.
Na Otoku je slišati želje po prehodnem obdobju po izpeljanem brexitu. Barnier je opozoril, da bo prihodnji sporazum imel drugačno pravno naravo kot sama izpeljava izstopa. Vse da je odvisno od Združenega kraljestva. Ko bodo predstavili želje, se bo Unija odzvala. Proces do njegove sklenitve bo pričakovanjih trajal dlje kot zgolj sama ločevanje. Za pogovore o tranziciji od brexita k novemu sporazumu bi o razumevanju Bruslja najprej morali vedeti, v katero smer pluje barka. Za kakšno od rešitev bi se lahko ozrli na Norveško, ki ima dostop do trga in vplačuje v proračun EU.
»Skupni interes je, da ne podaljšujemo obdobja negotovosti,« je prepričan Barnier. Tudi britanski finančni minister Philip Hammond je na zasedanju s kolegi iz EU govoril o želji vseh po kupčiji, ki bo grožnjo evropski finančni stabilnosti zmanjšala na minimum. Nizozemski finančni minister in vodja skupine z evrom Jeroen Dijsselbloem pa je bil glede dosedanjih prizadevanj precej negativno naravnan. Stvari, ki jih je doslej slišal od britanske vlade, niso skladne z želenim gladkim in urejenim potekom brexita. Če Britanija želi obdržati dostop do trga, mora sprejeti pravila, povezana z njim.
