Tiskane izdaje
Amatrice – V četrtek ga med Ligurijo in Calabrijo v Italiji ni bilo junaka, ki bi vzdihnil, kako lepa je mati narava. Potres je namreč spet opozoril, kako ranljiv je Apeninski polotok za naravne katastrofe, ki nikoli ne prizanašajo ljudem. Smrtni davek bo tudi tokrat zelo velik, število umrlih pa se še povečuje.
Številni popotresni sunki od usodne noči v sredo, ko je ob 3.36 potres uničil pokrajino predvsem v hribovitem predelu dežele Lacij nedaleč od Rima, ne dajo miru. Včeraj zgodaj zjutraj so se tla spet zatresla z magnitudo 4,5, medtem ko blažjih popotresnih sunkov ljudje in reševalci niti ne čutijo niti ne štejejo več.
Epicenter potresa. Infografika: Delo
Zelo lepe vasice, ki so do zdaj na hribinah in pečinah razkazovale svojo ponosno zgodovino, so zdaj žalostna posledica krute realnosti. »Prebivalci so v globokem šoku. Toda nevarnost zanje ne bo minila še nekaj časa. Ko se bodo razmere nekoliko umirile, bodo namreč hiteli reševati in obnavljati premoženje. Ampak tisto, kar sploh še stoji pokonci, se v trenutku lahko poruši,« je razlagal John Diksa iz francoske organizacije SOS Attitude, ki po svetu ukrepa po naravnih katastrofah z zasilnimi zatočišči za najbolj prizadete.
Na pomoč se dva dni proti krajem Amatrice, Accumoli in Pescara del Tronto, ki obstajajo zgolj še na zemljevidu, vlečejo dolge kolone modrih intervencijskih luči reševalnih vozil, gorske reševalne službe, civilne zaščite, kinologov, gasilcev in nazadnje tudi vojske. Vse to je na koncu še komaj obvladljivo, predvsem v večjih središčih, medtem ko je resna pomoč in zaščita do nekaterih zaselkov prišla šele včeraj dopoldne.
Tektonske plošče. Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
»Povsod je enako. Ruševine in obup,« je na kratko povedal vse reševalec s psom iz Padove Simone Cattelan, ki se je med prvimi prebil na potresno območje. V vasi Sommati, streljaj od Amatriceja, je prisilno počival, saj srčnim štirinožcem ni bilo dano, da bi na polno delali več kakor deset minut. »Včeraj sva po malem ves dan iskala. In našla dve osebi. Na žalost mrtvi,« je povedal.
Rešivalci hitijo iskati preživele. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Zabava mu je rešila življenje
Tragedija, ki se že meri v več sto mrtvih, seveda skriva žalostne zgodbe, ki jih prizadeti nenehno podoživljajo. »Pravzaprav mi je zabava v Amatriceju rešila življenje,« je razlagal domačin iz Sommatija Dario Cervellini, a utehe v tem ni našel. S prijatelji se je z zabave vrnil tik pred katastrofo: »Stopili smo iz avtomobila, ko so se zatresla tla. V trenutku se je dvignil prah in vas se je pred našimi očmi sesedla.«
Njegov oče Robert je medtem v hiši doživljal svojo kalvarijo. »Potres je trajal v neskončnost. Zmanjkala je elektrika in takoj sem zavonjal še plin. Še zdaj ne vem, kako sem stekel iz hiše. Ko se je tresenje umirilo je bilo v zraku toliko prahu, da smo se komaj videli. Ko smo se začeli preštevati, je nastala popolna panika.«
»Ubije človek s slabo gradnjo«
Zaselek z vsega nekaj hišami je zahteval tri smrtne žrtve. Od tega je svojo pot za vedno končal angleški par, ki se je kakor številni turisti mudil v teh krajih. Dario in Robert sta proti jutru s pomočjo dveh gasilcev iz ruševin potegnila in rešila otroka omenjenih Angležev, medtem ko so starše – zaman – izpod kupa kamenja potegnili šele zvečer.
Prizadeti podoživljajo žalostne zgodbe. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Reševalci zdaj že vedo, da bo otrok, ki so bili žrtve potresa, veliko. Mladina je namreč še uživala zadnje proste dneve pred začetkom šole. Samo Hotel Roma v Amatriceju je zravnan z zemljo, predvidevajo pa, da je v ruševinah skritih do sto ljudi. V bližnjem Accumoliju je zasulo štiričlansko družino in očividci so slišali njihove krike. Kljub nadčloveškim prizadevanjem reševalcev je njihov 18-mesečni otrok kmalu preminil v bolnišnici v Ascoli Picenu. Starša sta se v mesto preselila po potresu leta 2009 iz L'Aquile, kjer je umrlo več kakor 300 ljudi!
Ob teh tragedijah pa je že mogoče slišati prve kritike na račun reševanja in gradnje na seizmično tako občutljivem območju. Nekateri kritizirajo iz obupa, tudi neupravičeno, drugi pa najbrž vedo, kaj govorijo. »Ni potres tisti, ki ubije, temveč ubije človek s slabo gradnjo,« je dejal Guido Bertolaso, nekdanji poveljnik civilne zaščite Italije. Neuki opazovalec vidi gore kamenja, ki očitno niso videli veliko malte in še manj železja, bi temu pritrdil.
»Ne vem, kakšna bo moja prihodnost, upam pa, da bo boljša kot to,« je komaj izustil Dario. Ob njem je mlada družina k avtomobilu nosila torbe in kovčke. Mali Davide, ki mu je zaradi otroškega nezavedanja nesreče dano, da sredi obupa vidi svet lepši, je z obema rokama nosil glinenega prašička, polnega kovancev. »Poglej, kako težek je,« se je nasmehnil.
Časovnica potresov v Italiji in Sloveniji. Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
