Tiskane izdaje
Reforma evropskih pravil o varstvu podatkov posameznikov in podjetij ima tri glavne cilje: posodobiti, poenostaviti in poenotiti pravila v Uniji, okrepiti in nadgraditi pravice posameznikov ter zagotoviti učinkovito izvajanje pravil. Reforma je nujna, saj so bila sedanja pravila sprejeta leta 1995, ko je internet uporabljalo manj kot odstotek Evropejcev. Veljavna direktiva, ki letos praznuje 20 let, ne ustreza potrebam Evrope v digitalni eri, je po pisanju STA poudarila komisarka za pravosodje Vera Jourova.
Eden glavnih izzivov je bil najti pravo ravnovesje med zaščito zasebnosti in konkurenčnostjo podjetij. Nekatere članice, med njimi Slovenija, so izpostavljale prvi vidik, druge, na primer Velika Britanija, pa so poudarjale pomen konkurenčnosti, piše STA.
Dosežen je dober kompromis, ki je pomemben gradnik enotnega digitalnega trga ter bo zagotovil dobro zaščito državljanom, obenem pa je dober tudi za podjetja, je ocenila komisarka Jourova.
Slovenija ima pomisleke
Več držav, med njimi Slovenija in Avstrija, ima sicer še vedno določene pomisleke, ki so jih opredelile v enostranskih izjavah h kompromisnemu besedilu. Slovenija je menda izpostavila pomen čim višjih standardov za zaščito zasebnosti in prožnosti v javnem sektorju ter zadržek zaradi previsokih kazni za kršitelje, piše STA.
Za uresničitev ustreznega izvajanja novih pravil so namreč predvidene stroge denarne kazni. V danes sprejetem kompromisu ostaja osnovni predlog komisije, da se kršiteljem v skrajnem primeru naloži kazen do milijona evrov ali dva odstotka letnega prometa družbe, ki bi kršila pravila, piše STA.
Vrsta novosti
Ena ključnih novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja, je, da bodo imeli uporabniki interneta »pravico biti pozabljeni« in pravico do izbrisa svojih podatkov. Vsaka oseba bo lahko na primer od ponudnika storitev zahteval takojšen umik osebnih podatkov, zbranih v času, ko je bila otrok.
To po besedah Jourove in latvijskega predsedstva pomeni, da bodo imeli ljudje spet nadzor nad svojimi podatki. Poleg omenjenih pravic naj bi jim nova zakonodaja zagotovila tudi boljšo obveščenost o tem, kaj se dogaja z njihovimi podatki, ko se odločijo, da jih delijo, piše STA.
Kompromis vključuje tudi pravico do prenosljivosti podatkov, ki omogoča lažji prenos osebnih podatkov od enega ponudnika storitev k drugemu in s tem krepi njihovo konkurenčnost, ter določbe, ki omejujejo uporabo profiliranja.
Osebni podatki se bodo lahko zbirali in obravnavali le pod strogimi pogoji in z legitimnim namenom. Osebe, odgovorne za obravnavo podatkov, bodo morale spoštovati določena pravila, na primer zahtevo po nedvoumnem soglasju posameznika k uporabi njegovih podatkov.
Druga pomembna novost je enotna kontaktna točka za varstvo podatkov v EU, ki bi občutno olajšala življenje podjetjem, saj naj bi imela ta v prihodnje opravka le z enim organom za varstvo podatkov − v državi, kjer je podjetje ustanovljeno.
Pomembno vprašanje v pogajanjih je bil tudi prenos osebnih podatkov tretjim državam, zlasti ZDA. Kompromis predvideva, da bo evropska komisija v sodelovanju s članicami in evropskim parlamentom presodila, ali tretja država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno zaščito podatkov, piše STA.
Uredba predvidoma do konca leta
Prvi trialog, torej prvi krog tristranskih pogajanj članic, evropskega parlamenta in evropske komisije, bo še ta mesec, 24. junija. Cilj je, da je uredba sprejeta do konca leta, piše STA.
