Praznik neodvisnosti je za Srbe neustaven

V Srebrenici je po preštetju glasov z vseh volišč in po pošti zmagal Mladen Grujičić. Čeprav še ni potekel rok za vložitev zahteve za ponovno štetje glasov, bo dosedanjega bošnjaškega župana Ćamila Durakovića najverjetneje prvič po koncu vojne premagal srbski kandidat. Na epilog čaka tudi referendumska avantura v Republiki Srbski.

Stranka demokratične akcije (SDA) zahteva ponovitev lokalnih volitev v Srebrenici, ker so vse glasovnice v spremstvu policije prepeljali iz Srebrenice v Sarajevo. Prvak SDA Bakir Izetbegović je poudaril, da občinska volilna komisija, ki je menda ponovno preštela glasove s petih volišč, ni mogla nemoteno opraviti svojega dela, ker je nadzor nad volilnim gradivom prevzela policija Republike Srbske (RS). Ponovno štetje glasov je zahteval tudi Ćamil Duraković. Osrednja volilna komisija BiH (CIK BiH), ki je sprejela odločitev, naj se glasovnice prepeljejo v Sarajevo, bo lahko o zahtevah SDA in Durakovića odločala, ko bo potekel tridnevni rok po objavi uradnih končnih rezultatov volitev.

Nadaljevanje boja za Srebrenico

Člani SDA se medsebojno obtožujejo, kdo je kriv za izgubo Srebrenice, srbski mediji pa poročajo o grožnjah s smrtjo Grujičiću in njegovi družini. Mediji v Federaciji BiH (FBiH) so odgovorili na članke s članki o grožnjah Durakoviću, ki je Grujičića obtožil, da je kandidat Vojislava Šešlja, tako da si ni treba razbijati glave z dilemo, ali bi bil za Bošnjake dober ali slab župan občine. Grujičić je očital Durakoviću, da je njegov idol nekdanji poveljnik bošnjaških sil v Srebrenici Naser Orić. V polemiko se je vključil predsednik RS Milorad Dodik, ki je prepričan, da se v RS ne bi izognili mednarodni intervenciji, če bi javno izjavil, da je proti temu, da bi bil na primer Bošnjak župan v Bijeljini. Dodik je tudi odločno proti ponovitvi volitev v Srebrenici.

Po preštetju glasov z vseh volišč in glasov po pošti je Grujičić premagal Durakovića za 773 glasov. CIK BiH je zavrnila zahtevo svoje članice Irene Hadžiabdić, naj upošteva tudi 2000 glasov, ki so prispeli po pošti po 4. oktobru. Proti so glasovali srbski in hrvaški člani volilne komisije. Če CIK BiH ne bo ugodil zahtevam SDA in Durakovića ter ponovil volitve, bo skupni kandidat srbskih strank prvič po koncu vojne postal župan Srebrenice, ki je bila od leta 1995 edina občina v RS z bošnjaškim županom.

V RS so začeli izpolnjevati Dodikovo napoved, da bo Banjaluka zahtevala ustavno presojo številnih zakonov, ki so jih sprejeli v FBiH. Parlament srbske entitete je tako na ustavno sodišče BiH vložil zahtevo za preučitev ustavnosti 1. marca kot državnega praznika neodvisnosti BiH. Podpisniki zahteve menijo, da 1. marec ne odraža volje vseh treh konstitutivnih narodov BiH. Kot so pojasnili, gre za datum, ki je izključno vezan na Muslimane in bosanske Hrvate, ki so se leta 1992 udeležili referenduma o neodvisnosti BiH.

Ignoriranje pravosodnih institucij

Po mnenju parlamenta RS so bosanski Srbi, ki so nasprotovali referendumu, diskriminirani. Zato zahteva od ustavnega sodišča BiH, naj praznik spozna za neustavnega. Gre za odgovor Banjaluke na odločitev ustavnega sodišča, da je referendum o ohranitvi 9. januarja kot dneva državnosti v RS neustaven. V RS so se s to zahtevo odzvali tudi na začetek preiskave tožilstva BiH proti organizatorjem referenduma, na katerem je 99,81 odstotka udeležencev glasovalo za ohranitev praznika. Tožilstvo je že zaslišalo člana komisije za izvedbo referenduma Gorana Zmijanjaca in Milana Petkovića, ki sta izjavila, da sta delovala skladno z zakoni in da nista odgovorna za nobeno kaznivo dejanje. Po kazenskem zakoniku BiH je sicer za ignoriranje odločitev ustavnega sodišča zagrožena kazen do pet let zapora.

Kot je znano, je tožilstvo na zaslišanje pozvalo tudi Dodika, ki je z utemeljitvijo, da bi bilo ogroženo njegovo življenje, zavrnil sleherno možnost, da bi prišel v Sarajevo. Najbrž Dodika ni strah niti za življenje niti zaslišanja o referendumu, ki bi ga brez težav spremenil v medijski spektakel, temveč noče na ta način dati tožilstvu priložnost, da bi ga pobaralo o številnih drugih spornih zadevah, ki so težke več milijonov evrov. Se pa postavlja vprašanje, ali lahko kdor koli, tudi če gre za predsednika RS, ignorira tožilstvo BiH in kaj lahko to sploh naredi. Če bi razpisalo tiralico za Dodikom in zahtevalo, naj ga prisilno privedejo, lahko o posledicah samo ugibamo. Dodika varuje njegova osebna vojska, notranji minister RS Dragan Lukač pa je že opozoril, da bo policija RS zavarovala predsednika skladno s predpisi.

Referendum v RS je odprl tudi druga občutljiva vprašanja, kot je udeležba pripadnikov oboroženih sil BiH na nezakonitem referendumu. Mednacionalne delitve so prisotne v vseh temeljnih državnih institucijah, tako tudi v vojski, ki je po zgledu nekdanje JLA sestavljena iz Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Napetosti v družbi in nasprotujoča si stališča o ključnih vprašanjih državne ureditve se kažejo tudi med pripadniki vojske. Načelnik skupnega štaba oboroženih sil BiH Anto Jeleč je tako prepričan, da bi morali zaradi protiustavnega delovanja sankcionirati tudi tiste pripadnike vojske, ki so glasovali na referendumu v uniformah. Drugačnega mnenja je namestnik obrambne ministrice BiH Boris Jerinić, ki je poudaril, da noben pripadnik vojske ne bo sankcioniran zaradi udeležbe na referendumu.