Tiskane izdaje
Ukrajina je včeraj uradno praznovala 26. rojstni dan, ki so ga v središču prestolnice proslavili z nagovorom predsednika Petra Porošenka in vojaško parado, na kateri so prvič sodelovali tudi Natovi vojaki in kar nekaj obrambnih ministrov iz severnoatlantskega zavezništva. Medtem so se na »uporniškem« jugovzhodu države pripravljali na novo premirje pred začetkom šolskega leta, ki naj bi začelo veljati danes.
»Za nas obstaja le ena pot – široka evroatlantska avtocesta, ki vodi k članstvu v Evropski uniji in Natu,« je med parado povedal ukrajinski predsednik. Ukrajini je po njegovih besedah uspelo razrušiti »vizumsko zaveso z Zahodom«, kar da pomeni »de facto in de iure prelom z imperijem zla«. Dodal je, da se je na 26. rojstni dan njegovi državi uspelo izvleči iz »šoka, bolečine, ki ji jo je prizadela ruska hibridna agresija«. V 18-minutnem nastopu je kar štirinajstkrat omenil veliko vzhodno sosedo, niti enkrat v pozitivnem kontekstu.
»Novorusije in Malorusije«
Po Porošenkovem mnenju je glavni problem Ukrajine v tem, da Rusija noče njenega obstoja, temveč si v njenih »laboratorijih izmišljajo zdaj Novorusije, zdaj Malorusije«. To so imena, ki so jih doslej neuspešno poskusili dati »svojim« ozemljem uporniki na jugovzhodu Ukrajine, kjer naj bi danes začelo veljati »šolsko premirje«. O tej prekinitvi ognja, že šestnajsti, odkar so se spomladi leta 2014 začeli boji med vladnimi in prostovoljskimi enotami ter uporniki, so se v torek po telefonu dogovorili voditelji normandijske četverice, Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine, skupine držav, ki je sklenila tudi minški sporazum, s katerim naj bi po mirni poti rešili krizo v Donbasu. Da ta sporazum ne deluje, je najbrž edina stvar, o kateri se strinjata vojskujoči se strani, le da za njegovo neizpolnjevanje obtožujeta druga drugo.
O tem, kako pospešiti uresničevanje minških dogovorov, sta se pred dnevi v beloruski prestolnici za zaprtimi vrati pogovarjala tudi ameriški posebni predstavnik za Ukrajino Kurt Volker in pomočnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Vladislav Surkov. Ta je kasneje označil srečanje za »konstruktivno«, a ker je bilo to vse, kar se je o njem zares izvedelo, so tako ruski kot ukrajinski analitiki ugotavljali, da je moralo biti uspešno, sicer bi nesoglasja pricurljala v javnost.
Razstava ukrajinskih vojaških vozil. Foto: Gleb Garanich/Reuters
Ukrajinske oblasti in Zahod so zatrdili, da sporazuma ne spoštujejo »separatistični« uporniki in njihovi ruski sponzorji, ki so jim zato naložili sankcije. V Moskvi so stvari videti drugače. »Kijev zaostruje gospodarsko in transportno blokado Donbasa, kar je v popolnem nasprotju z minškimi dogovori,« je včeraj povedal ruski predstavnik v kontaktni skupini za reševanje krize v Donbasu Boris Grizlov. Po njegovih besedah ukrajinske oblasti zavirajo sporazum, ki so ga februarja 2015 v beloruski prestolnici sklenili voditelji normandijske četverice, ker »sabotirajo« izvajanje začasnega zakona o posebnem statusu Donbasa, ki je osnova minških dogovorov. Triletni rok trajanja tega zakona se bo iztekel oktobra, zato je ruska delegacija opozorila, da je treba podaljšati njegovo veljavnost. »Ves čas poudarjamo, da je brez napredka v politični razrešitvi krize težko reševati druga vprašanja,« je izjavil Grizlov.
Vizumska vojna?
V spopadih na jugovzhodu Ukrajine je umrlo več kot 10.000 ljudi, skoraj 24.000 je bilo ranjenih, so na začetku julija sporočili Združeni narodi. To organizacijo bi rad ukrajinski predsednik vključil v reševanje krize na jugovzhodu države, zato bo septembra na vsakoletnem zasedanju generalne skupščine v palači ZN predlagal, da bi mirovne operacije v Donbasu prevzele modre čelade.
To zamisel je v torkovem pogovoru Porošenko predstavil francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, kanclerki Angeli Merkel in svojemu ruskemu kolegu, a v Moskvi njegovega predloga niso sprejeli z navdušenjem. »Pobuda predstavnikov kijevskega režima je očiten poskus, da bi še enkrat zavozlali proces izvajanja minškega dogovora in se izognili izpolnjevanju svojih obveznosti,« je bila včeraj ostra tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Odzvala se je tudi na informacije v ruskih medijih, da namerava Kijev zaostriti pogoje za vstop ruskih državljanov v Ukrajino. Rusija bo po njenih besedah ob morebitni zaostritvi vsekakor uvedla protiukrepe. V ruskih medijih so se pred kratkim pojavile govorice, da ukrajinske oblasti razmišljajo celo o uvedbi vizumov za ruske državljane, zdaj pa, da bodo od ruskih gostov zahtevale le sodobne biometrične potne liste in mesec pred potovanjem izpolnitev spletnega vprašalnika (v ukrajinskem ali angleškem jeziku).
Če bo res nastala vizumska vojna med Ukrajino in Rusijo, bodo njene največje žrtve od 2,5 do 3 milijone ukrajinskih državljanov, ki so na »začasnem delu« v vzhodni sosedi, in njihove družine, ki so ostale doma in vsak mesec prejemajo denarno pomoč od svojih »gastarbajterjev«.
