Tiskane izdaje
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) je izreklo sodbo nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, obtoženemu za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.
Sodišče je Karadžića oprostilo v prvi točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v sedmih občinah v BIH, spoznalo pa ga je za krivega v preostalih desetih točkah obtožnice, med drugim za genocid v Srebrenici in 44-mesečno obleganje Sarajeva. Obsodili so ga na 40 let zaporne kazni.
Dogajanje spremljamo v živo:
***
16.28: Karadžićev odvetnik je napovedal, da se bo njegova stranka na obsodbo pritožila, poroča Reuters.
16.22: Predsedujoči sodnik O-Go Kwon je pojasnil, da bodo Karadžiću od 40-letne zaporne kazni, na katero so ga obsodili danes, odšteli čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je približno sedem let.
Karadžić se lahko na obsodbo pritoži, do pravnomočnosti obsodbe pa bo ostal v priporu v Scheveningnu.
15.43: Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića oprostilo v prvi točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v sedmih občinah v BiH, spoznalo pa ga je za krivega v preostalih desetih točkah obtožnice, med drugim za genocid v Srebrenici in 44-mesečno obleganje Sarajeva.
Sodišče ga je obsodilo na 40 let zaporne kazni.
15.40: Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića spoznalo za krivega v točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v Srebrenici.
Potem ko so Združeni narodi aprila 1993, med vojno v BiH, Srebrenico razglasili za varovano območje, da bi jo obvarovali pred srbsko zasedbo, se je v mesto po nekaterih ocenah zateklo 45.000 Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je kljub statusu varovanega območja izvedla ofenzivo na mesto, ki se je začela 9. julija 1995, končala pa dva dni pozneje.
Med tem časom so prebivalci zapustili mesto in se, z izjemo nekaj tisoč moških − od 10.000 do 15.000 −, ki so se v strahu za življenje skozi gozdove peš odpravili proti Tuzli, zatekli v Potočare, kjer je imel svoj sedež nizozemski bataljon modrih čelad, zadolžen za varovanje enklave. A modre čelade so se ob odsotnosti mednarodne podpore uklonile pritisku srbskih sil in begunce prepustile srbskim generalom in vojakom, ki so ženske, otroke in starejše s konvoji prepeljali na tako imenovano bošnjaško ozemlje, moške pa zadržali.
Padcu Srebrenice je sledil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, med katerim je bilo ubitih približno 8000 muslimanskih moških in dečkov. Haaško sodišče je januarja 2007 ta poboj označilo za genocid, nizozemsko sodišče pa je julija 2014 del odgovornosti zanj pripisalo tudi Nizozemski in ji naložilo plačilo nadomestila.
Spominski park v Potočarih, kjer so pokopane žrtve genocida iz leta 1995, junij 2015. Foto: Voranc Vogel/Delo
15.22: Sodni senat je Karadžića spoznal za krivega zajetja pripadnikov Združenih narodov za talce – 377 pripadnikov modrih čelad −, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev. »Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakonov in običajev vojskovanja,« je dejal sodnik.
15.18: Sodnik O-Gon Kwon je med izrekanjem sodbe Radovanu Karadžiću dejal, da je Karadžić silam VRS pred pobojem v Srebrenici naročil, naj zavzamejo mesto.
14.59: Sodni svet haaškega sodišče je sklenil, da je Karadžić odgovoren za vojne zločine, storjene med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, med katerim je bilo ubitih 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok.
Predsedujoči sodnik O-Gon Kwon je pojasnil, da je Karadžić odgovoren za umore, napade na civiliste in teror ter da je za doseganje svojih političnih ciljev uporabil obstreljevanje in ostrostrelce. Sodni svet je prepričan, da je Karadžić igral ključno vlogo pri obleganju Sarajeva.
Sarajevo, junij 1995. Foto: David Brauchli/AP Pictures
14.37: Sodni svet haaškega sodišča je ugotovil, da dokazi v eni od dveh točk obtožnice, ki Radovana Karadžića bremeni genocida − genocid v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik − niso zadostni. Predsedujoči sodnik O-Gon Kwon je med branjem obsodbe pojasnil, da so sile Vojske Republike srbske (VRS) v teh občinah zakrivile številne zločine, a ne genocida.
14.30: Sodnik O-Gon Kwon je ob začetku izrekanja sodbe Radovanu Karadžiću spomnil, da so obtožencu sodili v 11 točkah obtožnice za genocid, zločine proti človečnosti in kršenje zakonov in običajev vojskovanja. Dejal je, da je sodni svet zasedal 449 dni in zališal več kot 440 prič, pričanja 152 ljudi pa so dobili v pisni obliki.
14.30: Haaško sodišče izreka sodbo Radovanu Karadžiću. Objavljamo prenos sodbe (v angleškem jeziku):
14.00: Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) se začenja izrekanje sodbe nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, obtoženemu za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.
13.20: Ob prihodu na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty), kjer bodo danes izrekli sodbo nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je obtožen za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini, so pridržali Florence Hartmann, francosko novinarko in dolgoletno tiskovno predstavnico nekdanje generalne haaške tožilke Carle del Ponte.
Hartmannovo so leta 2009 obsodili zaradi nespoštovanja sodišča, saj je v svoji knjigi Mir in kazen ter v članku Prikriti ključni dokazi o genocidu objavila zaupne podrobnosti s sojenja nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću. Haaško sodišče je Hartmannovi sprva naložilo plačilo globe v višini 7000 evrov, ker pa je ni hotela plačati, je denarno kazen spremenilo v sedemdnevno zaporno kazen. Od Francije je nato zahtevalo, da jo izročijo, kar pa je Pariz zavrnil. Hartmannova je v pritožbi zahtevala razveljavitev obsodbe, saj so bile informacije, ki jih je razkrila in zaradi česar je bila obsojena, znane že pred tem. Njena obramba je tudi ocenila, da pomeni obsodba kršitev svobode izražanja Hartmannove in kršitev pravice javnosti in žrtev do informacij.
Pred današnjo aretacijo so jo predstavnice združenja Matere Srebrenice poskušale zaščititi, tako da so okoli nje sklenile obroč, vendar so jo kljub temu pridržali.
Harmannova je leta 2014 spregovorila tudi za Sobotno prilogo. Z njo se je novinar Jure Kosec pogovarjal o žvižgačih in pritiskih na haaško sodišče, za katero je dejala, da ne opravlja svoje funkcije.
***
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) bo danes izreklo sodbo nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, obtoženemu za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.
Radovan Karadžić je nekdaj veljal za enega najbolj iskanih ljudi v Evropi − po tem, ko ga je haaško sodišče obtožilo zaradi njegove vloge v vojni v Bosni in Hercegovini, se je aretaciji izogibal kar 13 let. Naposled so ga julija 2008 prijeli na avtobusu v Beogradu, kjer se je skrival z lažno identiteto kot alternativni zdravilec Dragan Dabić. Sojenje, ki se je začelo oktobra 2009, je bilo dolgotrajno − vmes so ga večkrat preložili, skupno pa zaslišali 586 prič. Obramba in tožilstvo sta sklepne besede predstavila oktobra 2014, vse od takrat pa so sodniki premlevali svojo odločitev.
Nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov obtožnica haaškega sodišča sicer v desetih točkah bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge med vojno, ki je v Bosni in Hercegovini divjala med letoma 1992 in 1995 in zaradi katere je umrlo približno 100.000 ljudi, več kot 2,2 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Še posebej močno ga bremenijo zaradi njegove domnevne vloge v 44-mesečnem obleganju Sarajeva, v katerem je bilo ubitih 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok, in zaradi njegove domnevne vloge v pokolu okoli 8000 muslimanskih dečkov in moških iz Srebrenice. Kot prvemu mu sodijo zaradi genocida nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v sedmih drugih občinah v BiH − Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac.
Tožilstvo je za obtoženega zahtevalo najvišjo kazen − dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, pa je v sklepnih besedah izrazil pričakovanje, da ga bo sodišče oprostilo. Dejal je tudi, da ima čisto vest glede te »grozljive vojne«, kljub temu pa se je žrtvam zločinov opravičil in sprejel moralno odgovornost za zločine bosanskih Srbov, medtem ko osebno odgovornost že vseskozi vztrajno zavrača.
Izrek sodbe se bo začel ob 14. uri.
Današnja odločitev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo zgodovinska − Radovan Karadžić je namreč najvišji politik, ki mu bo haaško sodišče izreklo sodbo. Najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču, bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, namreč sodbe niso izrekli, saj je leta 2006 v priporu v Scheveningnu umrl še pred koncem postopka.
