Tiskane izdaje
Bilo je leto groze, a ker ostaja teroristična nevarnost velika in je tudi ekonomskega opotekanja preveč, ni pričakovati, da bo 2016 čudovito leto. Francija, v kateri so še naprej razglašene trimesečne izredne razmere, se je po terorističnih napadih januarja in novembra lani močno spremenila; tako kot se preobraža vsa Evropa.
Kot je pred dnevi dejal predsednik François Hollande, niso izredne samo varnostne razmere, ampak so tudi ekonomsko in socialno zdaj posebni časi. Nova, teroristično nevarna doba kliče po novih ukrepih, zato tudi vladajoča socialistična politika prilagaja smer in, kot ni malo očitkov, »vse bolj zavija v desno«. Prav zdaj je močno v politično-medijskem ospredju, recimo, namera, da bi v ustavo zapisali možnost, po kateri bi Francozom z dvojnim državljanstvom – tudi tistim, ki so se rodili kot Francozi, in ne le onim, ki so postali Francozi z naturalizacijo – v primeru obsodbe zaradi terorističnih dejanj odvzeli francosko državljanstvo.
Predvsem med volivci levice, ki so leta 2012 podprli Hollanda za predsednika, je razburjenja veliko: bojijo se, da bi Francozi z dvojnim državljanstvom vnaprej postali nekakšna »podkategorija« državljanov. A sodeč po anketah, je večina vendarle zadovoljna: raziskava inštituta Elabe je pokazala, da ukrep podpira kar 90 odstotkov vprašanih Francozov. Zato je pričakovati, da mu bodo – o njem bodo v narodni skupščini razpravljali od 3. februarja – pritrdili tudi Sarkozyjevi Republikanci. Ti ne bi smeli biti v dilemi, poteza jim je pisana na kožo, in vendar je slišati, da ne bi hoteli poklanjati »političnih daril« Hollandu; sploh ker ima zaradi spreminjanja politike kup težav v lastnem taboru.
Čedalje bolj priljubljeni Juppé
Medtem pa so čedalje bolj v medijskem ospredju tudi predsedniške volitve 2017, ko naj bi bil, kot je videti, bolj čas za desnico kot levico. Ankete javnega mnenja kažejo, da bi jih na desnici na predvolitvah – predvidene so za november letos – lahko dobil župan Bordeauxa in nekdanji minister Alain Juppé. Postavljajo ga precej pred predsednika Republikancev Nicolasa Sarkozyja, med političnimi osebnostmi nasploh ga uvrščajo na prvo mesto.
Po raziskavi Harris Interactive s konca decembra mu zaupa kar 53 odstotkov Francozov, medtem ko jih Sarkozyju le 21 odstotkov. Juppé verjame, kakor so ga pred dnevi citirali pri Mondu, da je edini na desnici, »ki ima moč in dovolj legitimnosti, da bi se lahko prebil v drugi krog predsedniških volitev in bi tudi zmagal«. Kot pravi, želi »preprečiti, da bi se v drugem krogu predsedniških volitev potegovala Le Penova in Hollande«, zato daje vedeti, da bi bila Sarkozyjeva kandidatura veliko tveganje za Francijo.
Po študiji Ifopa bi Juppé v prvem krogu lahko dobil 30 odstotkov glasov ter se postavil pred Le Penovo (26 odstotkov) in Hollanda (20,5 odstotka), medtem ko bi Sarkozy nagovoril 21 odstotkov volivcev in se uvrstil precej za Le Penovo (27 odstotkov) in tudi za Hollandom (22 odstotkov). Da bi Juppé omrežil čim več Francozov, je te dni izdal že drugo knjigo, v kateri predstavlja svoj politični program: Pour un État fort (Za močno državo). Po njegovem videnju močne Francije Hollandova »reforma, ki predvideva odvzem državljanstva, ne bo koristna. Z njo se ne bo dalo preprečiti novih terorističnih dejanj.« Fokus bi moral biti drugje.
