Tiskane izdaje
Zmaga konservativne stranke na letošnjih parlamentarnih volitvah na Otoku je odprla vrata referendumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Konservativni premier David Cameron je volivcem obljubil, da bo svoji državi v pogajanjih z evropskimi partnerji zagotovil boljše pogoje članstva znotraj osemindvajseterice.
Morebiten uspeh pogajanj še ne pomeni, da bodo Britanci tudi podprli obstanek države znotraj EU. Faktorji, ki utegnejo (negativno) vplivati na javno mnenje, so različni. Ministrski predsednik in nasprotniki »Brexita« na nekatere od njih - begunsko krizo, naraščanje priseljevanja, nadaljevanje težav v območju evra - ne bodo mogli neposredno vplivati. Zaradi tega je izid prihajajočega referenduma toliko bolj negotov.
Tako imenovano britansko vprašanje so letos zasenčili problemi na evropski periferiji in v neposredni soseščini. Na trenutke je bilo videti, kot da je za Britanijo zmanjkalo časa. Toda to še ne pomeni, da se Evropa ne zaveda velikosti problema, pred katerim se je znašla. Nekateri verjamejo, da je »Brexit« največja nevarnost za prihodnost Unije, večja kot Rusija ter razmere v Siriji in na Bližnjem vzhodu. Brez Britanije bi se EU znašla v nemogočem položaju, zmaga nasprotnikov članstva pa bi najverjetneje le še okrepila evroskeptike na celini.
Seznam želja
Pogajanja bodo po najbolj optimističnih napovedih končana v nekaj mesecih, o prihodnosti članstva države v Uniji pa bi Britanci lahko glasovali že poleti 2016. Omejena so na štiri področja. Najbolj pereče vprašanje je povezano s priseljevanjem. Število ljudi, ki se iz drugih držav EU vsako leto preselijo na Otok, je po besedah britanske vlade nevzdržno. Rešitev, ki jo predlaga, temelji na drastičnem zmanjšanju socialnih izdatkov za vse migrante iz drugih evropskih držav. Toda večina članic, prepričanih, da to pomeni diskriminacijo njihovih državljanov, v to ne namerava privoliti. Nekoliko več razumevanja je zaznati na preostalih treh področjih: zaščiti enotnega trga za države, ki niso del evrskega območja; povečevanju konkurenčnosti ter izvzetju Britanije iz nadaljnje integracije.
Cameron je ta mesec med vrhom v Bruslju priznal, da ga skrbi naraščanje nezadovoljstva britanskih volivcev z EU. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da se število tistih, ki nameravajo glasovati za izstop, povečuje. Nihče ne more z gotovostjo napovedati, na podlagi katerega argumenta bo na koncu največ ljudi sprejelo svojo odločitev. Popolnoma jasno pa je, da bo posledice njihove volje čutila celotna EU.
