Pregled leta 2015: Reševanje Grčije

Sirizina vlada se ni znebila trojke, dobila je program pomoči.

Objavljeno
29. december 2015 09.25
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – »Sporazum,« se je glasil kratek tvit belgijskega­ premiera Charlesa Michela,­ ki je prvi sporočil, da je ­grškemu premieru Aleksisu Ciprasu in upnicam v 17-urni končnici ­pogajalskega maratona uspelo spraviti pod streho tretji rešilni program.

V dolgi nedeljski noči na 13. julij se je razpletla polletna pogajalska drama, ki se je začela po januarski zmagi Sirize na volitvah. Ciprasu je uspelo zmagati z obljubami o odslovitvi trojke in koncu varčevalno-reformnih pogojev v zameno za pomoč, a za njihovo izpolnitev bi moral prepričati še posojilodajalke – članice območja evra. Izražena volja 2,25 milijona Grkov, ki so glasovali za Sirizo, sama po sebi ni mogla pomeniti, da bodo svoja stališča spremenile še vlade drugih članic območja evra, v katerem živi več kot 330 milijonov ljudi.

V letu pred prihodom Sirize na oblast so se v Grčiji po večletni recesiji le začela pozitivna gospodarska gibanja. Gospodarsko je prvič okrevala, brezposelnost se je začela zniževati, prvič po dolgih letih so se lahko zadolžili na mednarodnih trgih. Ker konservativna vlada Antonisa Samarasa vsaj v zadnjega pol leta ni več izpolnjevala zavez, bi upnice od vsake vlade ne glede na njeno barvo pričakovale nadaljevanje reformne politike. Nova grška vlada, sestavljena iz radikalne levice in nacionalističnih Neodvisnih Grkov, je vstopila v pogajalski poker s slabimi kartami.

Pustolovščina

Cipras se je odločil za pustolov­ščino – vojno z upnicami. Za finančnega ministra je izbral Janisa Varufakisa, ki je hotel kolege iz drugih članic bolj kot z dejanji prepričati z retoriko, predavanji, izzivanjem. Pri tem ni mogel biti uspešen. Četudi so bile upnice pripravljene popustiti pri varčevalnih zahtevah in rokih za njihovo izpolnitev, sprejetega sistema reševanja niso hotele pokopati. Cipras je v slogu prejšnjih vlad okleval pri večji, bolj pošteni obremenitvi bogatih Grkov; za vse grške težave, ki so se nakopičile v zadnjih desetletjih, pa je krivil bolj ali manj le druge.

Iz zahteve po odpisu dolgov je naredil ideološko temo, čeprav so številke jasno pokazale, da se z njim ne da reševati grških težav. Grčija evropskim upnikom skorajda ne odplačuje glavnic in obresti, saj je začetek vračil prenesen na prihodnje desetletje. Tako se Grčija po deležu stroškov odplačevanja dolga v BDP ne razlikuje od številnih drugih članic. Poleg tega bi odpis – drugače kot odpis več kot polovice dolgov bankam, vreden 107 milijard evrov, leta 2012 – po razlagi Nemčije pomenil v EU prepovedano neposredno financiranje druge članice.

Kakorkoli že, med Ciprasovim trmoglavljenjem je Grčija tonila v čedalje globljo krizo. Namesto ene od najvišjih rasti v EU, ki je bila napovedana, se je spet utapljala v recesiji. Kapital se je množično selil iz države in Ciprasova vlada ni hotela uvesti nadzora kapitalskih tokov, s katerim bi preprečila, predvsem bogatim, selitev denarja na varno. To je naredila na koncu, ko ECB konec junija po izteku starega rešilnega programa ni več imela druge poti, kot da ustavi izredno likvidnostno pomoč grškim bankam.

Podobno kot prejšnji premieri

Kljub ognjeviti, z ideologijo nabiti retoriki se je Cipras moral sprijazniti z realnostjo: nove orjaške pomoči ne more dobiti brez izpolnjevanja pogojev. Grčija je iz pogajalskega maratona odšla z veliko olajšanja. V zameno za obljube o reformah v prihodnjih letih je dobila 86-milijardni program pomoči s skoraj ničelnimi obrestmi in dolgimi roki odplačil. Varčevalni cilji so bili spet ublaženi. Grexita, izhoda iz območja evra, do nadaljnjega ne bo več na dnevnem redu. Pričakuje lahko še več olajšav pri odplačevanju dolga.

Atenam s krajšimi zamudami uspeva sprejemati reformne zakone in izpolnjevati pogoje za nakazila obrokov pomoči. Sprejemajo reformne ukrepe, kakršni so višji zdravstveni prispevki za upokojence, dražbe stanovanj z neplačanimi hipotekami ali odprava davčnih olajšav za kmete. Poteka prodaja 14 regionalnih letališč nemškemu Fraportu. Ciprasa še čakajo boleči ukrepi v finančno nevzdržnem pokojninskem sistemu. Sodeč po igrah in taktiziranju pri izpolnjevanju obljub v zameno za denar, se ne razlikuje od bivših grških premierov.