Tiskane izdaje
Srebrenica je bila ob obletnici genocida v središču svetovne pozornosti, po njej pa je tako kot že dve desetletji pusto mesto. Spominske slovesnosti v Potočarih se je letos udeležilo 60.000 ljudi, ki so spominu na 8372 srebreniških žrtev pripisali večji pomen kot 20. obletnici daytonskega sporazuma, ki je končal krvavo vojno v BiH.
Kljub priznanju, da so ZN, Nato in EU padli na izpitu, gre le za obliž na krvave rane genocida v Srebrenici. Čeprav so se svetovni politiki ob 20. obletnici genocida posuli s pepelom in so govorili o skupni odgovornosti za Srebrenico, so bili Nizozemci edini, ki so prevzeli politično odgovornost. Nizozemska vlada je leta 2002 odstopila iz moralnih razlogov. Nihče še tudi ni priznal, da so zahodne obveščevalne službe leta 1995 namerno prikrivale informacije o tem, kaj se pripravlja v Srebrenici. Veliko je indicev in dokazov, da se je vedelo, kaj bo v bošnjaški enklavi, ki so jo razglasili za varovano območje ZN. Režiserji krvave bosanske drame so bolj ali manj znani. Nekateri so pod zemljo, drugi v zaporu, tretji pa nedotakljivi.
Fatva o prepovedi vsakršnega maščevanja
Pietetni dogodek ob 20. obletnici genocida v Srebrenici je zasenčilo kamenjanje srbskega premiera. Poglavar islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović je izpostavil, da se napad na Aleksandra Vučića ne bi smel zgoditi, ker je oskrunil spomin na žrtve zločina. Kavazović je objavil tudi fatvo o odpravi genocida in prepovedi vsakršnega maščevanja. Ker jo je sprejel svet muftijev Islamske skupnosti BiH kot vrhovno versko telo, je obvezujoča za muslimane.
Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici smo v
uredništvu spletnega Dela pripravili multimedijski projekt.
Duhovno vodstvo islamske skupnosti v BiH je izpostavilo, da so posamezniki z napadom na Vučića pohodili nedotakljivost spominskega centra in interese žrtev zločina v BiH. Kot so poudarili, so ponižali šehide in dali alibi tistim, ki so leta 1995 izvedli genocid, in tistim, ki so ga leta 2015 zanikali. Če je prišel Vučić brez venca priznanja genocida, je odšel z vencem sprave iz rok mater Srebrenice, ki so ga okrasile s cvetom Srebrenice.
Dve desetletji po največjem pokolu po drugi svetovni vojni v Evropi še niso našli posmrtnih ostankov okoli 1100 žrtev. Srečnega konca ne bo, ker vseh verjetno nikoli ne bodo našli. V Srebrenici res spet vlada vsesplošna molčečnost, vendar redki povratniki dokazujejo Srbom, da so se zmotili, ko so mislili, da muslimanska noga nikoli več ne bo stopila na ozemlje, ki so ga skušali etnično očistiti tudi z genocidom. Sprava in evropska perspektiva BiH sta nemara edino jamstvo, da se Srebrenica ne bo ponovila.
