Tiskane izdaje
London − Osem let po umoru Aleksandra Litvinenka v britanskih medijih in javnih razpravah tako rekoč ni zaslediti resnih dvomov o tem, kdo je kriv za njegovo smrt. Kaj lahko ta teden začeta preiskava prinese, poleg tega da dokumentira zadnje dneve pokojnikovega življenja in potrdi vpletenost ruske države?
Litvinenko, nekdanji ruski obveščevalni agent, kasneje sodelavec britanske MI6, je bil konec novembra 2006 med sestankom v londonskem hotelu zastrupljen z izotopom radioaktivnega polonija. Na smrtni postelji je bil prepričan, da je naročilo za njegov umor prišlo iz Moskve, konkretno iz urada ruskega predsednika Vladimirja Putina. Oblast v Kremlju je zadnjih osem let kategorično zanikala kakršno koli vpletenost. Hkrati ni pokazala nikakršnega resnega namena sodelovati v preiskavi umora svojega nekdanjega agenta, ki je po prihodu v Veliko Britanijo leta 2000, postal oster kritik ruskega političnega establišmenta. Putin je tako zavrnil prošnjo po izročitvi Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, nekdanjih ruskih agentov, ki ju je britansko tožilstvo obtožilo umora Litvinenka, češ da mu to preprečuje ruska ustava. Lugovoj in Kovtun sta se z Litvinenkom sestala le nekaj ur, preden je bil sprejet v bolnišnico zaradi znakov radioaktivne zastrupitve. Oba kakršno koli vpletenost v njegov umor zanikata.
Sir Robert Owen, predsedujoči preiskovalni komisiji, katere delo bo trajalo deset tednov, je v torek potrdil obstoj utemeljenega suma, da za umorom stojijo ruska država in njeni predstavniki. Komisija je med prvim zasedanjem izrazila upanje, da bosta Lugovoi in Kovtun privolila v zaslišanje prek videokonference, a priznala, da so možnosti za to majhne. Medtem ko s Kovtunom komisija že dalj časa ne more navezati stikov, Lugovoj, ki od leta 2007 sedi kot poslanec v ruski dumi, v preiskavi ne namerava sodelovati, saj ne verjame v njeno neodvisnost in vztraja, da Litvinenko za Rusijo nikoli ni bil pomembna tarča.
Zastrupljen je bil dvakrat
Nesodelovanje ruske strani bo po vsej verjetnosti močno vplivalo na končno poročilo komisije. Robertu Owenu ne bo ostalo drugega, kot da svojo oceno o tem, kdo je odgovoren za umor, poda na podlagi pričevanj in dokazov, ki jih je v osmih letih zbrala britanska policija.
Komisija se bo v prihodnjih tednih seznanila z ugotovitvami policijske preiskave, med katerimi so po besedah zastopnika države Robina Tama prepričljivi dokazi o tem, da je bil Litvinenko žrtev vsaj dveh ločenih zastrupitev s polonijem. Pokojni je smrtno dozo izjemno redkega radioaktivnega izotopa zaužil 1. novembra 2006 v baru razkošnega hotela na trgu Grosvenor Square. Med dokazi, ki jih bo obravnavala komisija, so tudi ostanki Rusovih las. Njihova analiza, kot je pojasnil Tam, je pokazala, da je bil Litvinenko s polonijem prvič zastrupljen 16. oktobra istega leta. Tudi tisti dan se je srečal z Lugovojem in Kovtunom, in sicer v neki pisarni v središču Londona. Kmalu zatem je začel kazati znake lažje oblike radioaktivne zastrupitve.
Marina Litvinenko in njeni pravni zastopniki pravijo, da so zadovoljni s pogoji preiskave in predvidenim načinom dela komisije. Kot je znano, bo veliko občutljivih dokazov pregledanih v tajnosti, identita nekaterih prič pa bo ostala skrita. Litvinenkova vdova je v nedavnem pogovoru za Reuters izrazila upanje, da bo komisija končno razkrila ozadje smrti njenega moža in tudi podrobnosti dela, ki ga je opravljal za britansko obveščevalno službo MI6. »Hočem, da se končajo vsa ugibanja. Preiskovalci bodo imeli dostop do uradnih dokumentov, kar bo preprečilo obema stranema, da smrt izrabljata v svojo korist.« Kot je znano, je nekdanji ruski agent pred smrtjo sodeloval z MI6 in špansko obveščevalno službo ter jima dostavljal informacije o vpletenosti ruskih vladnih uradnikov v organiziran kriminal. Ben Emmerson, vodja pravne ekipe, ki predstavlja Marino Litvinenko, je v uvodnem nagovoru članom komisije zatrdil, da vse sledi in zbrani dokazi »vodijo do vrat urada ruskega predsednika«.
