Preizkušanje mej kohezijske politike

Budimpešta – Kohezijska politika šteje med najbolj pomembne in popularne evropske politike. Ravno zaradi tega jo nekateri vidijo kot potencialno učinkovito sredstvo za doseganje sprememb in ustvarjanje pritiska na države, ki imajo težave s spoštovanjem temeljnih vrednot Evropske unije.

Vprašanje povezovanja kohezijske politike z drugimi področji skupnega delovanja se bo v prihodnjih mesecih skoraj zagotovo pomaknilo v ospredje razprav o prihodnost EU. Bruselj se pripravlja na začetek pogajanj o proračunu za naslednje finančno obdobje, ki bo trajalo od leta 2021 do 2017. Države članice podrobno spremljajo razvoj dogodkov, med drugim pogajanja o brexitu. Počasen napredek pri doseganju dogovora pod vprašaj postavlja nekatere dosedanje proračunske izdatke. Neznank je veliko, je v pogovoru za Delo ob robu šestega letnega foruma strategije EU za donavsko regijo, ki je prejšnji teden potekal v Budimpešti, povedala evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu. »Trenutno potekajo pogovori o prioritetah, še vedno pa ne vemo, koliko denarja bomo izgubili zaradi brexita. Nekaj napredka v pogajanjih z Britanijo je bilo, ne da bi šli v bistvene podrobnosti, a zavedajo se, da morajo poravnati svoje obveznosti do EU,« je stanje po petih krogih pogajanj med Brusljem in Londonom povzela komisarka.

Če dogovora kljub vsemu ne bo, utegne biti rezanje sredstev v naslednjem proračunu še bolj drastično. Med prizadetimi področji se lahko znajde tudi regionalna in kohezijska politika. Evropska komisarka, ki prihaja iz Romunije, opozarja pred rezi na področjih, kjer vidi največjo dodano vrednost evropskega povezovanja. »Resnično verjamem, da je kohezijska politika ta trenutek bolj potrebna kot kadarkoli doslej. Imamo toliko neskladij, nestrinjanj, kohezijska politika pa je cement, ki nas drži skupaj,« je prepričana Corina Crețu. »Mislim, da ji ne nasprotuje nobena država, ne bogata ne revna, zavedam pa se, da jo je treba modernizirati in zmanjšati njene birokratske ovire.«

Vzhod in Zahod

Zmanjševanje teh ovir je eden od ključnih ciljev njenega mandata. Crețujeva poudarja, da se je za kohezijsko politiko pripravljena boriti, »ker je ta najbolj vidna v življenju ljudi, tudi če se mnogi pogosto ne zavedajo, od kod prihaja denar za gradnjo novih šol, cest, železnic ...«. Že bežen pogled na države, ki so bile nekoč za železno zaveso, razkrije njene dosedanje učinke in njen potencial. Toda medtem ko se države nekdanjega vzhodnega bloka po stopnji gospodarske razvitosti počasi približujejo starim članicam Unije, na drugih področjih vidno nazadujejo, med drugim glede vladavine prava. Razmere najbolj zbujajo skrb na Poljskem in Madžarskem, ki sta med največjimi prejemnicami sredstev iz evropskih skladov.

»Madžarska je zadnji branitelj Zahoda,« je ob odprtju letošnjega foruma v Budimpešti v zanj značilnem tonu dejal madžarski premier Viktor Orbán. Govor je med drugim izkoristil za ponovitev svojih stališč do problema migracij, ki ga je označil za »del večjega načrta ustvarjanja mešanih družb na evropskem kontinentu« in napovedal, da njegova država tega ne bo dopustila. Tovrstna kontroverzna stališča so Orbánovo vlado že večkrat pripeljala v neposredni konflikt z Brusljem; nič manj problematično ni bilo premierovo sistematično obračunavanje z mediji in nevladnimi organizacijami, na katero EU do sedaj ni našla pravega odgovora.

Nekateri verjamejo, da bi se ta lahko skrival v kohezijski politiki. Ideja, da bi prejemanje sredstev iz kohezijskih skladov vezali na spoštovanje osnovnih načel in vrednot, kot je spoštovanje vladavine prava, ima podpornike v Nemčiji in po vsej verjetnosti tudi v kateri od drugih držav neto plačnic. V evropski komisiji medtem ostajajo previdni. Skrbi jih predvsem, kako bi bilo postavljanje novih zahtev videti skozi oči državljanov.

Stvar principa

»Vsaka država, ki se pridruži EU, bi morala ostati zvesta njenim temeljnim vrednotam. Vsaka ima svoje obveznosti, hkrati pa tudi zelo veliko koristi od članstva,« je povedala komisarka Corina Crețu. Strinja se, da bi EU morala imeti neki mehanizem, s katerim bi lahko odgovorila na trenutne težave in države pripravila do tega, da spoštujejo vladavino prava. Pri morebitnem širjenju kohezijske politike na druga področja jo skrbi najbolj to, da bi negativne posledice občutili predvsem navadni ljudje. »Kohezijska politika je oblikovana tako, da se ukvarja z neskladji, da ustvarja delovna mesta, rast, zato mislim, da bi si [za ustvarjanje pritiska] morali izmisliti drugačen mehanizem. Nekateri po drugih strani verjamejo, da se nič ne bo spremenilo, dokler ne bomo zmanjšali sredstev,« je v pogovoru pojasnila komisarka. »Ne vem, kaj se bo zgodilo na koncu, a moje osebno mnenje je, da državljanov ne bi smeli kaznovati zaradi obnašanja njihovih vlad,« še posebno zato, ker je evropski projekt v mnogo državah popularen ravno zaradi kohezijske politike.

Svoje nasprotovanje razširjanju kohezijske politike na politična vprašanja s podobnimi razlagami utemeljujeta tudi Madžarska in Poljska, ki se očitno zavedata, da ideja nosi tudi določen riziko za EU. Predstavniki obeh držav so jasni, da gre za vprašanje principa. Balázs Rákossy, državni sekretar na madžarskem finančnem ministrstvu, pristojen za porabo sredstev iz skladov EU, ki predstavljajo skoraj štiri odstotke bruto domačega proizvoda države, je povedal, da Madžarska nasprotuje tovrstnim predlogom. »Seveda bi sprejeli določene spremembe v kohezijski politiki, kar se tiče finančnih instrumentov in metode določanja razvitosti, toda mislim, da bi težko razložili, zakaj bi se ta morala širiti tudi na druga področja.«

Nove prioritete

Pred začetkom pogajanj o naslednjem proračunu EU je vsaj ena stvar gotova: manj razvite regije bodo še vedno dobivale največ denarja. Večina drugih velikih vprašanj medtem ostaja odprtih, tudi večanje proračunske mase. Trenutni proračun predstavlja odstotek celotnega bruto domačega proizvoda EU, komisija pa si želi, da bi v prihodnosti narasel za polovico. »Jasno je, da se soočamo z novimi prioritetami glede migracij, notranje in zunanje varnosti, zato moramo biti zelo iskreni drug do drugega in razumeti, da če ne bomo imeli ambicij, ne bomo imeli dovolj denarja,« je načrte pojasnila komisarka Corina Crețu, ki skupaj z evropskim komisarjem za proračun in človeške vire, Nemcem Güntherjem Oettingerjem, sodeluje pri razvijanju načrtov za prihodnost financiranja EU.

Prepričevanje držav članic, da pokrijejo polovico predvidenih novih izdatkov, po vsej verjetnosti ne bo lahko. Višegrajske države in preostale države Srednje in Jugovzhodne Evrope imajo veliko interesov, da v prihodnjih mesecih poskrbijo za ohranitev trenutne oblike razdeljevanje kohezijskih sredstev, je prepričan Balázs Rákossy, pa tudi veliko razlogov, zakaj lahko verjamejo v uspeh. »Območje, na katerem živi skoraj 100 milijonov ljudi, je dovolj močno, da zaščiti svoje interese in prepriča EU, da gre za dober program. Ta del Evrope zaradi zgodovinskih okoliščin nazaduje za članicami na Zahodu. Če želimo doseči njihovo stopnjo razvitosti, potrebujemo ta denar.«