Premajhna, da bi zaživela

Kako so projekt Malorusija »splavili« še pred njegovim rojstvom.

Objavljeno
21. julij 2017 16.48
Boris Čibej
Boris Čibej

»Maloruski blef« se je glasil naslov komentarja v ruskem časniku Kommersant, še preden so v Kremlju povedali, da je projekt Malorusija, ki je sredi tega tedna dvignil ogromno mednarodnega prahu, zgolj zasebna iniciativa enega od uporniških voditeljev na jugovzhodu Ukrajine in da Rusija še vedno podpira minški sporazum o rešitvi krize v po površini največji, zgolj v Evropi ležeči državi.

V torek je po širnem svetu odjeknila novica, da namerava voditelj samorazglašene Donecke ljudske republike (DLR) Aleksander Zaharčenko ustanoviti novo državo z zgodovinskim imenom Malorusija, s katerim so ozemlja, na katerih danes leži ukrajinska država, v grškem jeziku v 14. stoletju poimenovali že Bizantinci. V številnih poročilih zahodnih medijev, ki so povzemala sklepe v Donecku zbranih predstavnikov »vseh« ukrajinskih regij, se je sprva pojavila napačna informacija, da bo ta načrtovana državna tvorba vključevala le še drugi del ukrajinskega ozemlja, ki je pod nadzorom upornikov: prav tako samorazglašeno Lugansko ljudsko republiko (LLR). Toda Zaharčenko je imel v mislih vso Ukrajino, ki jo je imenoval »propadla država«. Zato je po njegovih besedah treba novi, politično nevtralni državi dati novo ime Malorusija, hkrati pa njeno prestolnico iz Kijeva, ki da se je »dokončno diskreditiral«, prestaviti v Doneck.

Zamisel brez načrta

Kako bodo svoj velikopotezni projekt izpeljali, udeleženci »vseukrajinskega« posveta niso pojasnili. Povedali so le, da se bodo o njem na koncu na referendumu odločali vsi Ukrajinci. To ni prva takšna zamisel, saj so uporniki že na začetku tega, kar v Moskvi imenujejo državljanska vojna, v Kijevu pa boj proti teroristom, razglasili samooklicano tvorbo Novorusija, v katero so poleg obeh uporniških »ljudskih republik« vključili še nekaj okoliških regij. Zamisel je živela manj kot leto, že delujočemu projektu pa so se prostovoljno odpovedali sami uporniki po tem, ko so februarja 2015 v beloruski prestolnici voditelji »normandske četvorke« (Francija, Nemčija, Rusija in Ukrajina) podpisali drugi paket sporazumov, s katerimi so načrtovali rešiti ukrajinsko krizo.

»Vse dejavnosti smo zamrznili, ker niso v skladu z minškim sporazumom,« je maja 2015 izjavil predsednik samooklicanega in kasneje razpuščenega parlamenta Novorusije Oleg Carjov. O ponovni združitvi uporniških ozemelj, ki so zdaj razdeljena na dve samooklicani republiki, do nedavnega niso več razmišljali. Sam Zaharčenko je še sredi januarja med obiskom na polotoku Krim razložil, da združitev ni mogoča, ker bi bila v nasprotju z dogovori v Minsku, »tega pa v tem trenutku nočemo«.

Zasebna pobuda

Čez pol leta je predlagal »ovinek«, kako združitev vseeno doseči: s priključitvijo preostalega dela Ukrajine k novi »uporniški« državi Malorusiji. »Donbas nikoli ne bo postal del Ukrajine, ta pa se lahko priključi Donbasu,« je povedal za ruski tabloid Komsomolska pravda. V nasprotju s svojimi zahodnimi kolegi so ruski novinarji že od vsega začetka o načrtovani novi državni tvorbi poročali precej zadržano. Vzporedno z napovedmi uporniškega voditelja izvršne oblasti v Donecku so objavljali tudi izjave njegovega kolega, ki vodi tamkajšnjo zakonodajno oblast. »To je v tem trenutku zgolj zamisel, o kateri so trenutno nadvse različna mnenja tako v 'Luganski ljudski republiki' kot tudi v 'Donecki ljudski republiki' in Ruski federaciji,« je bil previden »spiker« parlamenta DLR Denis Pušilin. Iz sosednje uporniške »republike« je takoj prišla izjava, da oni pri projektu Malorusije ne sodelujejo, predsednik njihovega parlamenta Vladimir Dagtjarenko pa je povedal, da njihovih predstavnikov na »vseukrajinsko« srečanje v Donecku sploh niso povabili.

Potem ko so iz Berlina in Pariza od Moskve zahtevali, naj ostro obsodi nove uporniške načrte, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je kot protiukrep napovedal osvoboditev Donbasa in Krima, so se končno le odzvali tudi v Kremlju. »To je Zaharčenkova zasebna pobuda. O njej smo izvedeli iz medijev. Mi ostajamo zavezani minškim sporazumom,« je bil kratek tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov.