Tiskane izdaje
Danes zjutraj je z atenskega letališča proti Luksemburgu v okviru programa preselitve 160.000 beguncev iz mejnih evropskih sredozemskih držav (Grčija, Italija) poletelo prvih trideset sirskih in iraških beguncev. V preselitveni shemi, ki je bila na vrhu Evropske unije dogovorjena septembra, je bilo do zdaj preseljenih le 116 beguncev.
Na atenskem letališču se je od šestih begunskih družin, ki jim je ena najbogatejših evropskih držav odprla svoja vrata, v družbi predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza in luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna poslovil predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Vsi trije so se strinjali, da gre − za zdaj − za le simbolno potezo in da je pred Evropsko unijo še ogromno dela.
»V primerjavi s tisočimi, ki so zbežali iz svojih domov v Siriji, je trideset ljudi kaplja v morje. A upajmo, da bo ta kaplja postala tok in nato reka človečnosti in deljene odgovornosti, saj so to načela, na katerih je bila zgrajena Evropska unija,« je zjutraj na atenskem letališču povedal Cipras, ki je bil dolga leta eden glavnih zagovornikov odprtih evropskih meja in prostega pretoka beguncev in priseljencev, med katerimi jih je zaradi tako imenovanega drugega dublinskega sporazuma (Dublin II) tisoče in tisoče ostalo ujetih prav v finančno in gospodarsko opustošeni Grčiji. Potem ko je Grčija spomladi odprla svoje meje in je čez Balkan začela teči najbolj množična pot proti srednji in naprej tudi proti severni Evropi, je na grške vzhodnoegejske otoke iz bližnje Turčije začelo prihajati več ljudi kot kdaj prej. Samo v oktobru je iz Turčije v Grčijo priplulo 218.000 beguncev, v letošnjem letu pa že skoraj 580.000.
Cipras, ki je s Schulzem z atenskega letališča kasneje odpotoval proti Lesbosu, kamor vsak dan v povprečju pripluje več kot 5000 beguncev in kjer vladajo sila kaotične razmere, je dodal, da bi morala Evropska unija begunce v različne evropske države premeščati neposredno iz Turčije, saj bi tako lahko rešili veliko življenj. Vsi trije visoki politiki so poudarili, da postavljanje bodeče žice in ograje na mejah nekaterih članic ni v skladu z evropskimi vrednotami. »Zidovi, ograje in bodeče žice ne morejo biti del Evropske unije. Če Evropi ne uspe spremeniti teh podob in zaustaviti izbruhov ksenofobije, potem bodo enote Evropske unije na neki način uničene,« je bil oster Asselborn.
V okviru programa premeščanja sirskih, iraških in eritrejskih beguncev z juga Evrope naj bi Evropska unija, ki jo bo projekt stal 780 milijonov evrov, v dveh letih iz Grčije in Italije preselila 160.000 ljudi, »ki najbolj potrebujejo mednarodno zaščito«. Do zdaj je bilo – vključujoč trideset beguncev, ki so danes poleteli proti Luksemburgu – preseljenih le 116 ljudi. Prvih 86 je oktobra iz Italije odpotovalo na Finsko in Švedsko, v prihodnjih dneh pa naj bi okoli sto beguncev iz Italije, kamor so iz Libije prispeli po nevarnem prečenju Sredozemlja, ki je letos vzelo več kot 3000 begunskih življenj, odpotovalo proti Franciji in Španiji.
V prvih dveh mesecih je državam članicam EU v izjemno birokratiziranem procesu preselitve, kjer niso znana ne jasna merila ne kdo zares odloča, po zadnjih podatkih evropske komisije sicer uspelo »najti« le 1418 možnosti za preselitev, hkrati pa je sporna tudi logika izbire držav, od koder prihajajo najbolj ranljivi begunci, saj med njimi, denimo, ni Afganistana. Pri tem je treba ponoviti, da Danska, Irska in Velika Britanija v »preselitvenem programu« ne sodelujejo, proti tako imenovanim begunskim kvotam pa so se postavile tudi Madžarska, Slovaška, Češka in Romunija.
»Evropska unija mora preprečiti, da si nekatere države begunce v programu za premeščanje lahko izbirajo po svojih kriterijih. Drugače se bo to spremenilo v sramotno 'človeško tržnico',« je pred dnevi povedal grški minister za priseljevanje Janis Muzalas. »Mi hočemo deset kristjanov, mi 75 muslimanov, mi hočemo visoke in svetlolase s tremi otroki … Takšni kriteriji so rasistični. Evropa mora temu kategorično nasprotovati,« je dodal Muzalas, ki »izbirčnih« držav ni omenil, a je brez dvoma imel v mislih Slovaško ter tudi Ciper in Madžarsko.
