Nizozemska se vrača na čelo orkestra

Nizozemsko predsedovanje Evropski uniji bo izstopalo po količini izzivov, pred katere bo postavljeno politično vodstvo te zahodnoevropske države. Pričakovanja so precejšnja, predvsem zaradi prepričanja, da bo prvih šest mesecev prihodnjega leta ključnih za iskanje rešitev nekaterih najbolj perečih problemov.

Ogromni izzivi, s katerimi se sooča sedemindvajseterica, so priložnost za državo, eno od ustanoviteljic Unije, da potrdi svojo zgodovinsko vlogo učinkovitega posrednika med velikimi silami na kontinentu. Nikakor ji ne bo lahko. Evropa se sooča s čedalje večjimi pomisleki glede svoje prihodnosti: naraščanje evroskepticizma, begunska kriza in britansko vprašanje vsak po sebi predstavljajo potencialno nepremostljive ovire v kontekstu trenutne polarizacije, ki smo ji priča znotraj evropskega prostora.

Razlike se pojavljajo tako med majhnimi kot velikimi državami. Ravno zato, menijo analitiki, nizozemsko predsedovanje prihaja ob pravem času. Nizozemska se med tri velike evropske sile − Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo − ne uvršča le geografsko, temveč tudi v ideološkem smislu. Svojo zunanjo politiko gradi na iskanju srednje poti, na kompromisih. Njene izkušnje in ugled znotraj EU so izjemne.

Varnost in schengen

Država je svetu EU predsedovala že enajstkrat, nazadnje leta 2004. Med najtežjimi predsedovanji sta bili tisti v letih 1992 in 1997, ko so nizozemski predstavniki vodili ključna pogajanja, ki so na koncu pripeljala do podpisa maastrichtske in amsterdamske pogodbe. Pred enajstimi leti so se pod nizozemskim vodstvom začela pristopna pogajanja s Turčijo. EU bo v prihodnjih mesecih po dolgem času ponovno poskušala zbližati svoje interese z interesi oblasti v Ankari, v upanju, da ta lahko obvaruje del njene porozne zunanje meje in vsaj nekoliko omeji pritok beguncev ter migrantov na ozemlja evropskih držav. Nizozemsko predsedstvo, ki med svoje prioritete postavlja varnostna vprašanja in migrantsko krizo, bo pozorno spremljalo razvoj dogodkov, tudi če bo pri oživljanju dialoga s Turčijo najverjetneje igralo bolj omejeno vlogo.

Krožno predsedovanje svetu EU se je z uveljavitvijo lizbonske pogodbe bistveno spremenilo. Države, ki predsedujejo svetu, organizirajo in vodijo srečanja njegovih posameznih sestav, z izjemo sveta za zunanje zadeve, ki ga vodi visoka predstavnica EU. Toda to še zdaleč ne pomeni, da njihove besede nimajo teže ali da ne morejo vplivati na tok dogodkov. Nizozemska bo zagotovo hotela pustiti svoj pečat, trenutne razmere v EU namreč ogrožajo tudi njene interese.

To je med drugim razvidno iz razprave o prihodnosti schengenskega območja, ki je sredi prejšnjega meseca dobila nove razsežnosti, ko je v javnost prišla novica o tem, kako manjša skupina držav  z Nizozemsko na čelurazmišlja o vzpostavitvi tako imenovanega mini schengena. Uradni Haag, ki je ves čas krize izkazoval popolno zavezanost ohranjanju obstoječe schengenske ureditve, je vztrajal, da gre zgolj za koncept, nekakšen rezervni načrt v primeru, da se članicam EU med seboj ne bi uspelo dogovoriti o učinkovitem sistemu razdeljevanja prosilcev za azil. Tudi če nizozemski predstavniki tega niso uradno potrdili, ideja za zdaj funkcionira predvsem kot grožnja preostalim državam članicam, ki se branijo sprejemanja večjega števila beguncev in migrantov. Toda to še ne pomeni, da se nekoč ne bi mogla uresničiti.

Po eni verziji naj bi v mini schengnu poleg Nizozemske sodelovale še Nemčija, Belgija, Luksemburg in Avstrija. »Mini schengen za zdaj ne obstaja. Njegova velikost ni določena. Vseeno kaže na to, da razmišljamo o rešitvah, ki si jih ne želimo, ampak jih bomo morda morali najti,« je v nedavnem intervjuju pojasnil nizozemski finančni minister in predsednik skupine držav z evrom Jeroen Dijsselbloem. Večina članic EU priznava, da je begunska kriza razkrila slabosti tri desetletja stare prakse ukinjanja mejnega nadzora med državami, ki je sčasoma postala ena najbolj prepoznavnih pridobitev evropskega povezovanja. »Poskušali bomo najti celovito rešitev z vsemi 28 državami,« je poudaril Dijsselbloem. »Toda če nam ne uspe – in težko nam bo –, bo Nizozemska morala rešitve poiskati skupaj z drugimi državami, ki so v podobnem položaju.«

Na čelu orkestra

V Haagu mesec dni pred začetkom predsedovanja vztrajajo, da bodo storili vse, da umirijo trenja med državami članicami in preprečijo morebitno zaostrovanje razmer, ki bi lahko pripeljalo do ponovne vzpostavitve mejnih kontrol v osrčju EU. Po besedah nizozemskega zunanjega ministra Berta Koendersa bo predsedstvo storilo vse, da ohrani schengenski režim pri življenju.

Pojasnila nizozemskih predstavnikov kažejo, kako oblast med pripravami na prevzem krožnega predsedovanja EU poskuša razmišljati zunaj prevladujočih okvirov, tudi medtem ko se zaveda lastnih omejitev. Nizozemska vladna koalicija, sestavljena iz liberalcev in delavske stranke, je spomladi sama šla skozi mukotrpno iskanje enotnega stališča glede vprašanja sprejemanja iskalcev azila. Aprila letos so nesoglasja dosegla takšno raven, da so skoraj povzročila njen razpad. Evroskepticizem na Nizozemskem narašča, kar koalicijo žene k sprejemanju ukrepov, s katerimi hoče pokazati, da ima razmere pod kontrolo. Hkrati jo napeljuje k bolj odločnemu nastopu na evropskem parketu, kjer se po ocenah analitikov čedalje bolj zavzema za premik k sistemu diferencirane integracije. V Haagu so prepričani, da je Evropa postala preveč kompleksna in da bo iskanje konsenza med vsemi državami članicami v prihodnosti postalo preveč zapleteno. Namesto nekakšne federalne ureditve vedno bolj zagovarjajo Unijo različnih hitrosti.

Koenders, ki je pred dvema letoma na mestu zunanjega ministra zamenjal Fransa Timmermansa, trenutnega podpredsednika evropske komisije, pravi, da bo uspeh nizozemskega predsedovanja odvisen predvsem od drugih držav. »Jaz bom dirigiral orkestru, toda igranje bo prepuščeno glasbenikom.« V drugi polovici prihodnjega leta bo predsedovanje EU prevzela Slovaška, ena od tistih članic, ki so se uprle sprejemanju beguncev in uvedbi obveznih kvot. To bo še povečalo pritisk na Nizozemsko, da se izkaže in Evropo usmeri na novo pot.