Tiskane izdaje
Avstrijsko južno mejo od danes zjutraj varuje 450 vojakov več, v pripravljenosti je tudi vojaška policija v Salzburgu, ki bo posredovala v primeru težav. Nova avstrijska politika, s katero so pripravljeni sprejeti le še do 80 prošenj za azil na dan, na dan pa čez mejo spustiti do 3200 oseb, namenjenih v Nemčijo, še vedno vznemirja v Berlinu.
»Ne bo učinkovalo, če bodo nekatere države mislile, da lahko probleme rešujejo tako, da še dodatno obremenijo Nemčijo,« je odločitev Avstrije, da bo prehod v Nemčijo pustila do 3200 ljudem na dan, kritiziral nemški notranji minister Thomas de Maiziere, pri tem pa uradni Dunaj obtožil, da so površni pri pregledovanju tisti, ki jih spuščajo skozi: »Tudi zaradi varnostnih razlogov je to nedopustno. Ne bomo dovolili, da se bo to nadaljevalo na dolgi rok.«
Povedal je, da bodo to vprašanje odprli na naslednjem srečanju notranji ministrov EU v Bruslju. »Dejati, da lahko 3200 ljudi nadaljuje pot proti Nemčiji, je napačno sporočilo. Številka je veliko previsoka. Tega ne bomo sprejeli, zato se moramo o tem pogovoriti,« je še povedal.
Madžarska ograja vse manj učinkovita
Ukrepi Avstrije so le zadnji v vrsti enostranskih potez, ki so jih pri soočanju z množičnim prihodom beguncev in migrantov v zadnjih mesecih sprejele evropske države. Ena prvih, ki se je odločila za povsem svojo politiko, je bila Madžarska, ki je na svojih mejah postavila bodečo žico, vsakomur, ki bi se jo drznil prestopiti, pa grozi kazen.
Foto: Jure Eržen/Delo
Število prestopov meje je s postavitvijo ograje kmalu upadlo, kolone ljudi pa so se preusmerile čez Slovenijo. A madžarska ograja očitno ni več tako učinkovita − ta mesec je poskušalo iz Srbije na Madžarsko nezakonito priti do 1500 prebežnikov, samo ta konec tedna so jih prijeli okoli 500. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP večino predstavljajo ekonomski migranti iz Maroka, Irana in Pakistana. V nasprotju s sirskimi begunci jim najverjetneje ne bodo odobrili azila, kar pomeni, da jim grozi deportacija. Madžarsko je sicer lani prečkalo 300.000 ljudi, preden je oblast zatesnila mejo.
Pred makedonsko mejo 5000 Afganistancev
Vse manj prepustne so tudi meje drugih držav, skozi katere vodi tako imenovana balkanska begunska pot. Makedonija je ta konec tedna zaprla svoje meje za afganistanske državljane, ki so tako obtičali na grški strani meje in v glavnem pristanišču v Atenah. Približno 400 Afganistancev je danes protestiralo na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo z napisi »Ne moremo nazaj« in »Zakaj rasizem?«. Po podatkih AFP je na meji obtičalo okoli 5000 ljudi, še okoli 3000 jih je v pristanišču.
Foto: Alkis Konstantinidis/Reuters
Pristojni poskušajo zanje najti prostor. Neimenovani vir je za AFP danes povedal, da v kratkem ne pričakujejo diplomatske rešitve. »Afganistancem bomo poskušali najti nastanitev, ne da bi s tem prenatrpali kateregakoli od objektov, ki je na voljo.«
Grški minister za migracije Joanis Muzalas je pri tem povedal, da so že začeli iskati diplomatske rešitve. »Mislim, da bomo problem kmalu rešili,« je povedal.
Nova pravila na balkanski poti
Od polnoči sicer veljajo nova pravila, ki so jih prejšnji teden določili direktorji policij držav na tako imenovani balkanski poti − Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Med temi je tudi izdaja posebnega dokumenta beguncem ob prečkanju grško-makedonske meje na prehodu Idomeni-Gevgelija.
Foto: Alexandros Avramidis/Reuters
Ta s fotografijo opremljeni dokument naj bi nato veljal kot nekakšen potni list za celotno balkansko pot, kar med drugim pomeni, da ga bodo mejni organi vsake od držav na tej poti ob vstopu begunca v državo in izstopu iz nje ožigosali, poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki jo povzema STA.
APA sicer poroča o več zastojih na begunski poti, med drugim tako na makedonski kot na srbski strani meje med Makedonijo in Srbijo. Razlogi zanje za zdaj niso povsem jasni, verjetno pa so povezani z novimi, strožjimi pravili in nadzorom.
