Priseljevanje: Cameron za spremembo EU pogodbe

Po več mesecih ugibanj o tem, s kakšnimi zahtevami bo David Cameron stopil pred evropske partnerje, je danes postalo jasno, da bo Britanija, tudi v primeru zmage konservativcev na naslednjih volitvah, še naprej ostala zavezana vsem temeljnim načelom EU.

Ministrski predsednik je v enem najbolj pričakovanih govorov svojega mandata potrdil, da bo Britanija za preprečitev zlorab svojega sistema socialnega varstva zahtevala spremembe pogodbe o Evropski uniji, in sicer v poglavju, ki se nanaša na prost pretok delovne sile. Cameron verjame, da so spremembe nujne in da jih je mogoče doseči, češ, iskanje kompromisov je vendarle del osnovne ideje Evropske unije. V nasprotnem primeru je premier nakazal, da bo Britanija resno morala razmisliti o prihodnosti svojega članstva v EU. Cameron ni želel odkrito povedati, ali bi državljanom predlagal izstop iz Unije, a je bil jasen, da tudi ta možnost obstaja. »Če za naše skrbi ne bo posluha, če ne bomo uspešni pri izboljšanju svojega odnosa z EU, ničesar ne morem izključiti.«

Govor je vseboval več presenečenj in zanimivih vložkov. Toda daleč najbolj pomembno je bilo tisto, kar Cameron ni povedal. Zamisel o uvedbi kvot ali nekakšne »nujne zavore«, s katero bi lahko država enostransko zaprla svoje meje za ostale prebivalce Evropske unije in ki jo podpirajo nekateri evroskeptični člani konservativne stranke, je ostala v predalu. Vse do zadnjega trenutka je kazalo, da bo Downing Street nadaljno članstvo države v EU pogojeval z omejevanjem prostega pretoka delovne sile. Napad na eno od štirih temeljnih načel Evropske unije bi pogajanja med Londonom in Brusljom, ki jih Cameron obljublja v primeru zmage na naslednjih volitvah, najverjetneje že vnaprej obsodil na propad.

Namesto tega se je premier zavzel za rešitev, o kateri so razmišljale tudi nekatere druge države članice, med njimi Nemčija. Osrednji del njegovega načrta temelji na omejevanju socialnih pravic priseljencev, s katerimi želi zmanjšati pritisk na socialno državo in preprečiti nove množične zlorabe sistema. Vsi tisti, ki bodo želeli prejemati socialne prispevke in otroške davčne olajšave, bodo to po novem lahko storili šele štiri leta po prihodu v Veliko Britanijo. Preden bodo lahko koristili ugodnosti socialne države, bodo vanjo morali tudi nekaj prispevati. Podobne predloge, vendar s krajšo čakalno dobo, podpirajo liberalni demokrati in laburisti.

Potrebno je poudariti, da so razlogi, ki stranke silijo k zaostrovanju stališč glede imigracije, v prvi vrsti politični. Neuspeh etabliranih westminstrskih struktur pri soočanju s problematiko imigracije iz vzhodnih članic EU se že dolgo kaže v porastu podpore evroskeptikom. Z obljubo o uvedbi pravil, ki bi radikalno zarezala v obstoječe pravice tujih državljanov, Cameron ne želi zmanjšati le števila romunskih in bolgarskih priseljencev, temveč zadati uničujoč udarec britanski stranki neodvisnosti UKIP, ki je do sedaj vztrajno narekovala javno razpravo.

Argument v podporo nadzorovanemu priseljevanju

Cameron je v začetku govora predstavil pozitivno sliko priseljevanja. »Britanija je velika zaradi imigracije, ne kljub njej,« je poudaril. »Nikoli ne smemo popustiti tistim, ki so z idejami o repatriaciji priseljencev, ki tu legalno živijo že vrsto let, pripravljeni zavreči naše vrednote.« Toda spremembe so nujne, če Britanija želi zavarovati stabilnost svojega socialne države. »Ko gre za EU, večina Britancev ne želi sprejemati lažne odločitve med statusom quo in izstopom, ampak hoče reforme in referendum o nadaljnjem članstvu.« Skrajnosti ne pridejo v poštev, tudi ko gre za vprašanje priseljevanja. »Ljudje si želijo kontrolirane imigracije. In imajo prav.«

Pristop, ki ga je ubral, temelji na predpostavki, da Britanija nima problema s priseljenci, pač pa s socialno državo, so v analizi premierovega govora ugotavljali novinarji Daily Telegrapha. Argument, ki ne vsebuje elementov rasizma in nestrpnosti, je politično privlačen; toda pravi pokazatelj bo javnomnenjska podpora in volilni izid. Guardian je na drugi strani izpostavil predvsem premierov spravljivejši, nič kaj konfrontiven ton, vsebino govora pa opisal kot resen in preračunljiv odziv na porast podpore evroskeptikov. Med analitiki in komentatorji je obveljajo prepričanje, da je bil Cameronov govor eden najbolj proevropskih v zadnjem času.

Reakcije so danes prihajale ne le s strani britanskih medijev in političnih strank, ampak tudi iz Bruslja in nekaterih članic EU. Evropska komisija je v izjavi nakazala pripravljenost na pogovor, rekoč, da se bo o načrtih ministrskega predsednika razpravljalo »brez drame, na podroben in miren način.«