Tiskane izdaje
Kosovo je kot zadnja država jugovzhodne Evrope podpisalo sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU. Cilj članstva v EU je še zelo daleč, bližje je članstvo Kosova v Unescu, o katerem bodo na generalni skupščini organizacije ZN za kulturo odločali v začetku novembra.
Kosovo trenutno nima polne podpore EU. Članice EU so dale soglasje k podpisu sporazuma šele prejšnji teden po dveh letih pogajanj, in to kljub temu, da pet držav članic ne priznava samostojnosti Kosova. Da Španija, Slovaška, Ciper, Grčija in Romunija ne priznajo Kosova, gre na roko Srbiji, ki poskuša blokirati vsak korak, ki bi vodil do polnega priznanja Kosova kot neodvisne države.
Kosovski premier Isa Mustafa je podpisal težko pričakovan sporazum skupaj z evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Sporazum je zaradi pet držav članic, ki še niso priznale Kosova, drugačen od sporazumov z drugimi državami Zahodnega Balkana, ker temelji na načelu statusne nevtralnosti. Sporazum tako pokriva le področja, na katerih so članice prenesle suverenost na raven EU.
Zakoni brez neodvisnega sodstva so za okras
Mustafa je prepričan, da bo sporazum okrepil proces demokratizacije, pravne države in gospodarske integracije ter pospešil sprejetje reform na poti do članstva v EU. Premier je izrazil upanje, da bo naslednji korak vizumska liberalizacija. Federica Mogherini je menila, da je sporazum pomemben prispevek k stabilnosti na Kosovu in v širši regiji. Po Hahnovem mnenju bo sporazum popeljal Kosovo na pot trajnostne gospodarske rasti in lahko vodi v odpiranje potrebnih delovnih mest za njegove državljane, še posebej za mlade.
Kosovski minister za evropske integracije Bekim Çollaku je označil podpis sporazuma za zgodovinski dan, ker se je z njim začela nepovratna pot Kosova v Evropsko unijo. Ker se je Kosovo s sporazumom obvezalo, da bo izpeljalo nujne reforme, je predsednik gospodarske zbornice Kosova Safet Grđaliju izpostavil, da je največji problem implementacija številnih zakonov, ki jih je Kosovo po razglasitvi neodvisnosti leta 2008 uskladilo s standardi EU. Moderni zakoni brez vzpostavitve neodvisnega sodstva sami po sebi ne pomenijo nič, temveč so le za okras.
Pereča problema sta tudi revščina in brezup večine prebivalstva. Po uradnih podatkih Svetovne banke je povprečni dohodek na prebivalca lani znašal 2000 ameriških dolarjev, stopnja nezaposlenosti pa je uradno 35-odstotna. Na Kosovu so prehod s planskega na tržno gospodarstvo izpeljali s privatizacijo državne lastnine, ki pa je obremenjena s korupcijo in sega do najvišje politične ravni. Čeprav je Kosovo lani zaznalo kar 3-odstotno gospodarsko rast, več kot 90 odstotkov blaga še vedno prihaja iz tujine. Na Kosovu 18 odstotkov ljudi živi z enim dolarjem na dan ali pod pragom revščine, medtem ko ustvari 15 odstotkov bruto družbenega proizvoda z donacijami iz diaspore.
Vstop v mednarodne organizacije s preglasovanjem
Srbija odločno nasprotuje tudi članstvu Kosova v Unescu, podpirata jo predvsem Rusija in Kuba, ki sta skušali doseči preložitev glasovanja že na izvršnem odboru Unesca. Kot je znano, je izvršni odbor z večino glasov podprl prošnjo Kosova za članstvo v Unescu, Beograd pa je ocenil, da je to odločitev velikih in močnih, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava. Srbijo podpirajo tudi Kitajska, Brazilija, Argentina in Španija, Kosovo pa so med drugim podprle ZDA, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Avstrija, Danska, Finska, Švedska in tudi Slovenija.
Po besedah srbskega predsednika bo Srbija skušala na generalni skupščini prepričati ves svet, naj preloži odločitev o članstvu Kosova do leta 2017. Nikolić je pojasnil, da se želi Beograd dogovoriti s Prištino v okviru bruseljskega dialoga, namesto da Kosovo vstopa v mednarodne organizacije s pomočjo preglasovanja. Beograd računa na to, da je Kosovo priznalo 111 držav, na generalni skupščini pa bodo predstavniki 195 držav, ki lahko sprejemajo odločitve le z dvotretjinsko večino.
Da bo Beograd nadaljeval boj za ohranitev in varovanje kulturne dediščine Srbske pravoslavne cerkve, srbskega naroda in Srbije in da ne bo sprejel njenega odvzema ali preimenovanja na Kosovu, je poudaril tudi vodja srbske diplomacije Ivica Dačić. Po njegovem nobena odločitev Unesca ne bo konec sveta, prav tako ne more izbrisati zgodovine in spremeniti dejstva, da je to srbska kulturna in verska dediščina na Kosovu.
Suverenosti nimata ne Beograd ne Priština
Dačić je komentiral izjavo predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti Vladimirja Kostića, da realno Kosovo ni niti de facto niti de jure v srbskih rokah, z besedami, da je realnost takšna, da ne Beograd ne Priština nimata suverenosti na delu svojega ozemlja. Dačić je zaokrožil s pojasnilom, da je ponarejanje zgodovine in brisanje srbske prisotnosti na Kosovu zgolj del zgodbe, drugi del je poskus zaokroževanja kosovske državnosti s članstvom v mednarodnih organizacijah, pri čemer je Priština očitno prepričana, da je to delo že končala.
Kosovski zunanji minister Hashim Thaçi, ki je prvi v varnostnem svetu ZN napovedal prošnjo Kosova za članstvo v Unescu, je poudaril, da so tudi druge države, kot sta na primer Avstrija in Vietnam, postale članice Unesca, še preden so postale članice ZN. Na željo Srbije namreč Rusija blokira vstop Kosova v ZN. Na Dačićeve navedbe, da so od leta 1999 na Kosovu napadli 236 cerkva, samostanov in drugih objektov v lasti Srbske pravoslavne cerkve, je Thaçi odgovoril, da je zgodovinska dediščina na Kosovu bolj varna kot kadarkoli v zadnjih 1000 letih. Na najvišje predstavnike Unesca so se s pozivom za podporo kosovske prošnje obrnili tudi predstavniki 30 tiskanih, elektronskih in spletnih kosovskih medijev, tudi iz srbske, turške in romske manjšine. Če bo Kosovo postalo članica, bo imelo dostop do programov Unesca za razvoj medijev ter do najboljših mednarodnih praks na področju izobraževanja, znanosti in kulture.
