Tiskane izdaje
Priština - Srbi in Kosovci se medsebojno obtožujejo, da so podpisali bruseljske sporazume s figo v žepu. Priština ni vzpostavila skupnosti srbskih občin, Beograd pa še ni razpustil vzporednih srbskih struktur oblasti. Kosovska oblast napenja mišice tudi zaradi nasilnih protestov opozicije.
Kosovski premier Isa Mustafa pogojuje nadaljevanje bruseljskega dialoga s Srbijo z vizumsko liberalizacijo za kosovske državljane, ki že leta ilegalno vstopajo v evropske države. Po podatkih agencije za nadzor evropskih meja Frontex so na primer Kosovci konec leta 2014 predstavljali 40 odstotkov vseh ilegalcev, ki so jih odkrili pri poskusu nezakonitega prestopa meja EU. Bruselj se na izjavo Ise Mustafe ni odzval, podpredsednik kosovske vlade Branimir Stojanović pa meni, da je Mustafova izjava namenjena zgolj za notranjepolitične potrebe, kajti pogoje postavlja EU, ki tudi najbolje ve, ali so že izpolnjeni ali ne.
Čeprav je vizumska liberalizacija tehnični proces, je jasno, da bo odločitev EU, kdaj bo uvrstila Kosovo na beli schengenski seznam, politična in odvisna od ocene učinkov, ki jih bo prinesla. Načrt dialoga o odpravi vizumov je Kosovo dobilo sredi leta 2012, vsebuje pa seznam reform, ki jih mora izpolniti, da bi lahko kosovski državljani v EU potovali brez vizumov. Po oceni Mustafe je dobilo Kosovo kar dvakrat več zahtev kot druge države, Priština pa je doslej izpolnila 87 od skupno 95 pogojev. Kakor koli že, Priština nima realnih možnosti, da bi izsiljevala Bruselj; ta bo zaradi porasta zahtevkov za azil iz balkanskih držav, ki so jim že odpravili vizume, še dodatno zaostril pogoje tako za pridobitev vizumov kakor tudi za vzpostavitev brezvizumskega režima.
Srbska avtonomija je razkosanje Kosova
Direktor srbskega urada za Kosovo Marko Đurić je povedal, da želi Beograd v nadaljevanju pogajanj s Prištino, ki so predvidena za 27. januarja, razpravljati predvsem o varovanju srbskega premoženja in statusu Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu. Srbija želi poenostaviti tudi promet, saj na Kosovu proda za 500 milijonov dolarjev blaga. Opozoril je še, da je spoštovanje sporazuma o oblikovanju skupnosti srbskih občin, ki so ga dosegli s posredovanjem EU, imperativ za gradnjo normalnih odnosov.
Da se kosovski Albanci, ki ravnajo neresno, na vse načine izmikajo uresničitvi sporazuma, je menil tudi vodja srbske diplomacije Ivica Dačić. Po njegovem mnenju bo glavna tema nadaljevanja dialoga doseženi sporazum o oblikovanju skupnosti srbskih občin, ki sta ga z nekdanjim kosovskim premierom Hashimom Thaçijem podpisala že aprila 2013. Po navedbah prištinskih medijev so iz kabineta Ise Mustafe sporočili, da kosovski premier ne bo odpotoval v Bruselj, če Kosovo ne bo dobilo priporočila za odpravo vizumov za države EU.
Kosovska ministrica za dialog s Srbijo Edita Tahiri je povedala, da bo Priština letos v nadaljevanju pogovorov z Beogradom zahtevala razpravo o demarkaciji meje med Kosovom in Srbijo. Glede oblikovanja skupnosti srbskih občin je poudarila, da v Prištini ne bodo začeli pripravljati dokumentov, dokler Beograd ne bo razpustil vzporednih srbskih struktur oblasti na Kosovu. Kosovska opozicija je ob tem opozorila, da Mustafa ne more niti legalno niti legitimno zastopati Kosova v dialogu s Srbijo, ker je podpisal protiustavni sporazum o oblikovanju skupnosti srbskih občin. Prvi mož Zavezništva za prihodnost Ramush Haradinaj hkrati grozi, da se Kosovu napovedujejo težki dnevi, ker oblast ne jemlje resno niti opozicije niti državljanov, ki so proti razkosanju Kosova. Sklenil je s svarilom, da gre za odkrito politično, moralno upravičeno in zakonito grožnjo državljanov in opozicije, ki bo nadaljevala množične proteste, dokler oblast ne bo razveljavila sporazuma o oblikovanju skupnosti srbskih občin.
Poraženci volitev se zatekajo v nasilje
Na zadnjem protestu pred poslopjem vlade in parlamenta v Prištini se je po podatkih tujih agencij zbralo okrog deset tisoč ljudi, medtem ko so tri glavne opozicijske stranke navajale, da se je demonstracij udeležilo kar sto tisoč protestnikov. Kot povod za enega največjih protestov od konca vojne so organizatorji izpostavili odločitev kosovskega ustavnega sodišča, ki je prižgalo zeleno luč za oblikovanje skupnosti srbskih občin, vendar je v isti sapi tudi ocenilo, da nekateri deli sporazuma niso v duhu kosovske ustave. Protestniki so na sprva mirnem protestu pod geslom Za državo s suverenostjo, proti protiustavni vladi nosili zastave Osvobodilne vojske Kosova, ZDA in Albanije. Zahtevali so odstop vlade na čelu z Mustafo in Thaçijem in predčasne volitve.
Ko so se govori politikov končali, se je skupina demonstrantov lotila vladne stavbe z molotovkami in kamni, policija pa je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi ter množico razgnala. V spopadih je bilo poškodovanih 28 ljudi, med njimi največ policistov. Aretirali so 34 protestnikov. Vlada je ocenila, da so nasilje organizirali poraženci vseh kosovskih volitev, ki poskušajo svoje politične cilje doseči z zažiganjem legitimnih institucij ter porivanjem države v kriminal in anarhijo. Mustafa je opozoril opozicijo, da spremembe oblasti s silo ne bo.
Predsednica Atifete Jahjaga je poudarila: »Zažiganje državnih institucij je povsem nesprejemljivo. Obsojam vandalizem nad javno lastnino in uporabo orodij, ki ogrožajo življenja državljanov in varnostnih sil.« Delegacija EU v Prištini je obsodila nasilje in uničevanje javne lastnine ter pozvala k miru, misija ZN Unmik pa je menila, da za takšno ravnanje v demokratični družbi ni prostora, saj nima nič skupnega z legitimno pravico do mirnih protestov.
