Privrženci »večne utopije popolnega sveta« na barikadah

Hamburg po kaosu in nasilju med vrhom G20: Politiki in meščani zahtevajo ostre kazni.

Objavljeno
10. julij 2017 17.58
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – »Kdo pozna te zločince?« S tem naslovom nemški časopis Bild pomaga iskati krivce za kaos in nasilje med vrhom G20 v Hamburgu. Z videoposnetki in fotografijami pomagajo tudi meščani, vse več očitkov pa leti na hamburškega župana Olafa Scholza.

Fotografije med ropanji trgovin, zažiganjem barikad in metanjem molotovk ter trdih predmetov na policiste kažejo tudi nekaj žensk in moških srednjih let, večinoma pa mladeniče z napetimi mišicami in frizersko urejenimi pričeskami, enega celo v dragih športnih copatah. Med že aretiranimi je več nasilnih turistov iz Francije, Nizozemske in Švice, a bodo vse razsežnosti hamburškega razdejanja med vrhom G20 najbrž znane šele čez čas. Meščani in drugi policijo že zasipajo s fotografijami in videoposnetki, politiki grozijo s strogimi kaznimi.

To ne preseneča, saj nekateri že zahtevajo odstop socialdemokratskega hamburškega župana Olafa Scholza. V Nemčiji so za zagotovitev varnosti odgovorne predvsem zvezne enote, in čeprav so med vrhom najrazvitejših in najvplivnejših držav sveta hamburški policiji pomagali kolegi iz drugih dežel, je položaj že kmalu ušel izpod nadzora. Tudi zato, ker so očitno dobro organizirani razbijači izkoristili vse varnostne luknje; ko niso več mogli v najožje središče mesta ali v njegove premožnejše dele, so se z vso močjo lotili predelov, v katerih živijo številni njihovi somišljeniki.

Preslabo pripravljeni

Rezultat vsega dogajanja je skoraj petsto večinoma laže ranjenih policistov, ni pa še znano, koliko nasilnih protestnikov je pristalo v bolnišnicah. Slišati je bilo celo sume, da so si ti strokovnjake za prvo pomoč pripeljali kar s seboj, a jih je bilo med padci nekaj tako poškodovanih, da niso mogli zbežati s kraja dogajanja.

Devetinpetdesetletni Scholz, doslej ena najsvetlejših zvezd nemške SPD, se mora zdaj zagovarjati zaradi premajhne pripravljenosti, saj so nemire vsaj malo obvladale šele posebne policijske enote. Pred tem so morali zaradi dima in drugih nevarnosti preusmeriti železniški promet, razbite so številne izložbe trgovin in bank, požgani avtomobili, a je župan pred vrhom izjavljal, da nikomur ni treba skrbeti za varnost. »Nemške Benetke« so doživele pekel, ki ga je že vnaprej obljubljal del protestnikov, a jih niso vzeli dovolj resno. Več videoposnetkov kaže metanje molotovk s streh na ljudi in avtomobile na ulicah, nasilneži pa so se po svojih dejanjih pogosto pomešali med mirne demonstrante.

Scholza branijo v nemški kanclerski palači, eden najtesnejših sodelavcev kanclerke Angele Merkel Peter Altmaier poudarja, da so vse korake načrtovali skupaj. »Zato zame zdaj ne gre za strankarska soočenja, ampak za soočanja med demokrati, ki zagovarjajo pravno državo, ter radikalno, avtonomno, skrajno levičarsko manjšino, ki to pravno državo izziva.« Nekateri nemški komentatorji iščejo globlje vzroke takšnih izrazov sovraštva do sodobnih demokratičnih držav blaginje. Mathias Müller von Blumencron piše o »večni utopiji popolnega sveta«, katere privrženci so za svoje ideale enakosti pripravljeni uničiti obstoječe družbe, da bi si potem zgradili nov svet. »Ta ekstremizem je v preteklih letih na pretresljiv način postal salonski,« piše komentator časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung. Da je leninist, je dejal celo svetovalec ameriškega predsednika Steve Bannon: »Lenin je hotel uničiti državo, to pa je tudi moj cilj. Želim uničiti današnji esteblišment.« Po prepričanju nemškega komentatorja bi frankfurtski razbijači podpisali številne njegove izjave. »V njihovem distopičnem pogledu na tostranstvo in v sovraštvu do institucij« se srečujejo skrajni levičarji in desničarji ter v hrepenenju po uničenju obstoječega začasno sprejemajo anarhijo. Sredinski komentatorji zahtevajo intenzivno kaznovanje storilcev in policijski nadzor nad tistimi, ki jih sumijo pripravljenosti na nasilje, kar so v Nemčiji že razširili za simpatizerje islamskega terorizma. Komentator pa k budnosti poziva tudi navadne državljane, saj država sama ne bo zmogla. »Dolžnost vsakega državljana je vplivanje na sočloveka, ki gre po totalitarnih poteh.« Vsi seveda ne mislijo tako. Odvetnik levičarskega gibanja Rote Flora Andreas Beuth je obžaloval le, da so protestniki razbijali v njihovi četrti in ne v bogatejših in bolj meščanskih delih mesta.

Nemški komentatorji vseeno verjamejo, da so srečanja, kot je G20, koristna in potrebna, saj v vse bolj nevarnem svetu lahko pomagajo neposredni stiki med državniki.