Tiskane izdaje
Vrh srbske politike je ogorčen, ker Berlin zahteva od Beograda, naj popusti glede Kosova. Berlin še nima interesa, da bi Beogradu, ki noče popustiti Prištini, bolj kot je nujno, izplačal nagrado. Srbija poskuša izsiliti odprtje prvih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU.
Parola »Srbija je Kosovo« lahko ponovno postane pomembna, če bo vladajoča srbska politična elita na oblasti, da bi prikrila lastno nemoč in pridobila nove politične točke, z njo nagovarjala nezadovoljne množice. Podpora EU v Srbiji pada, da Beograd nadaljuje bruseljski dialog s Prištino, ki je pogoj za približevanje Srbije EU, je zasluga premiera Aleksandra Vučića, ki je poosebil evropsko idejo. Če bi odločal predsednik Tomislav Nikolić, ki si občasno prizadeva prodati srbski javnosti nove platforme o Kosovu, bi bil doslej dosežen napredek v dialogu o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom bistveno manjši.
Beograd je vseskozi računal, da bo Berlin pripravljen zamižati vsaj na eno, če že ne na obe očesi. Srbska oblast temu primerno pričakuje, da bo Nemčija, ki si razbija glavo z drugimi problemi in lahko kadarkoli ustavi pogajalski proces, umaknila ali vsaj ublažila dopolnilo glede odprtja 35. poglavja. Vučić pravi, da raje odstopi s položaja, kot da bi skalil prijateljske odnose z Nemčijo. Približevanje Srbije EU se je spet zapletlo in ni zagotovila, da bo srbski vlak še letos prispel na postajo, ki bo zakoličila nepovratno pot Srbije v EU.
Usodna vez Srbov s Kosovom
Po Nikolićevih ocenah pod trenutnimi pogoji ni možno nadaljevati približevanja Srbije Evropski uniji. Po njegovem je pogajalsko izhodišče EU glede 35. poglavja o normalizaciji odnosov s Kosovom popolnoma nesprejemljivo. Pogoje za odprtje poglavja primerja celo z ultimatom Avstro-Ogrske iz leta 1914, saj Bruselj zahteva od Beograda, naj poroča Prištini o delu policije in pravosodja v Srbiji. Vprašal se je, kateremu pametnjakoviču v bruseljski administraciji je to padlo na pamet. Srbski predsednik je proti članstvu Srbije v EU, če je cena zanj priznanje Kosova, ki da ga Srbija ne bo nikoli priznala.
Ker izhodišče predvideva, da bi Beograd ustavil finančno podporo srbski manjšini na Kosovu in tamkajšnje Srbe spodbudil k integraciji v kosovsko družbo, to za Nikolića pomeni pritisk na Beograd, naj posredno prizna neodvisnost Kosova. Razburilo ga je dopolnilo, ki ga je k pogajalskim izhodiščem vložila Nemčija, podprli pa sta ga Velika Britanija in Hrvaška. Če Bruselj in Berlin ne bosta popustila, pravi Nikolić, naj prekineta pogajanja z Beogradom, če želita postaviti Srbijo na stranski tir in jo pustiti na soncu brez vode.
Kdo je izgubil živce
Postavil je vprašanje, kdo je v Bruslju izgubil živce in ali je vendarle napočil čas, ko bo EU odprla karte. Po njegovih besedah se bo v Srbiji nekoč mogoče rodil politik, ki se bo izrekel za priznanje neodvisnosti Kosova in zmagal na volitvah, danes pa to ni možno. Tudi pokojni srbski vožd Slobodan Milošević je izgubil volitve, ker je zapustil Kosovo. Če bi Srbija priznala neodvisnost Kosova, bi po mnenju srbskega predsednika lahko nastala celo državljanska vojna, saj gre za usodno vez Srbov s Kosovom.
Domnevnim novim pogojem gre tudi zasluga, da premiera Srbije in Kosova Vučić in Isa Mustafa na pogovorih v Bruslju nista dosegla preboja v meddržavnem dialogu. Vučić je ocenil, da pogajalska izhodišča vsebujejo niz stavkov, ki prejudicirajo status Kosova, so uperjena proti srbskim nacionalnim interesom in so za Srbijo slabša rešitev kot uradno priznanje neodvisnosti Kosova. Po njegovem je Srbija držala dano besedo, drugi pa niso izpolnili svojih obveznosti. Če hočete odpreti poglavja, jih odprite, če jih nočete, jih ni treba, je Vučić zabrusil visoki zunanji predstavnici EU Federici Mogherini. Sklenil je z besedami, da ne bo odstopil od evropske poti, vendar ne bo dovolil izsiljevanja Srbije.
Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je zagotovil, da bo Beograd uresničil vse dogovore, dosežene v okviru bruseljskega dialoga, ne bo pa naredil niti koraka dlje. Srbija bo vztrajala pri zaupanju v dialogu ter statusni nevtralnosti dialoga, kar bo zahtevala še naprej. Direktor srbskega vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je pojasnil, da nemško dopolnilo glede pogojev za odprtje 35. poglavja v pogajanjih Srbije za članstvo v EU pomeni nov pritisk na Beograd, naj posredno ali neposredno prizna neodvisnost Kosova.
Napredovanje Srbije na evropski poti bo v vsakem primeru odvisno od odnosov s Kosovom. Predlog pogajalskih izhodišč zahteva od Srbije, naj ukine civilno zaščito na severu Kosova in naj namesto administrativnih vzpostavi prave meje med državama in zapre alternativne mejne prehode. Srbija naj bi ustanovila posebno podjetje za oskrbo Kosova z elektriko, ki bi delovalo po kosovskih zakonih. V roku naj bi vzpostavila klicno številko za Kosovo, da bodo njeni mobilni operaterji dobili začasna dovoljenja za delo na Kosovu. Skladno s kosovskimi zakoni naj bi delovalo tudi na novo ustanovljeno hčerinsko podjetje Telekoma Srbija.
