Tiskane izdaje
Načrtov nove levosredinske vlade Zorana Zaeva, ki poskuša rešiti spor o imenu s krepitvijo sodelovanja z Grčijo, ne ovirajo le grški kleriki in voditelji skrajne desnice, ki nasprotujejo uporabi besede Makedonija. Na domačem dvorišču se sooča tudi s protesti zaradi zakona, ki v državi uvaja dvojezičnost.
Na protestu v organizaciji »domoljubnih združenj« z najvplivnejšim Enotna Makedonija na čelu so konec tedna številni Makedonci pred poslopjem Sobranja v Skopju protestirali proti zakonu o uporabi jezika, s katerim bi albanščina postala drugi uradni jezik v makedonskih državnih institucijah in organih. Po njihovem bi uvedba dvojezičnosti porušila makedonski karakter države.
Favoriziranje albanskega jezika
Protestniki so opozorili vse politike, ki jim domnevno leta grenijo življenje in pletejo izdajalsko mrežo za njihovo uničenje, da se bodo borili proti njim z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Svarili so tudi, da ne bodo dovolili razprodaje njihove države in otrok. Ljubiša Nastoski je v imenu združenja Trmasti poudaril, da je njihov jezik makedonski, ki služi kot koda za razpoznavanje tako njim kot vsem ostalim, ki niso po narodnosti Makedonci, vendar živijo v Makedoniji. Demonstranti so med protestom zažgali tudi zastavo Evropske unije.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je že pred protestom sporočil, da ne bo podpisal zakona, ki uvaja albanščino kot drugi uradni jezik. Po njegovem mnenju gre za nepravičen in represiven zakon, ki favorizira le albanščino, namesto da bi v državi gradili večnacionalno družbo v duhu dialoga in soobstoja s pomočjo pravičnih in univerzalno sprejetih zakonov. Ivanov je tudi ocenil, da novi zakon, ki bi ohromel delo institucij in predstavlja grožnjo unitarnemu značaju države, ni skladen z ustavo. V pismu parlamentu je Ivanov že pojasnil svojo odločitev in pozval poslance, naj preučijo njegove pripombe.
Predsednikov podpis ni potreben
Makedonski parlament je že potrdil zakon, s katerim je albanščina postala drugi uradni jezik, za njegovo uveljavitev pa manjka podpis predsednika države. Za zakon je glasovalo 69 od skupno 120 poslancev. Po novem zakonu bi lahko makedonski Albanci svoj jezik uporabljali tudi na upravnih enotah, v zdravstvenih ustanovah, na policiji in na sodiščih. V parlamentu bi lahko albanščino uporabljali poslanci albanskih strank, ki so sprejetje zakona lani postavile za pogoj za sodelovanje v vladajoči koaliciji s socialdemokrati Zorana Zaeva.
Vladna koalicija se lahko odloči za ponovno glasovanje, po katerem bo zakon, če bo potrjen, začel veljati avtomatično brez predsednikovega podpisa. Zakon je že vrnjen v parlamentarno proceduro, v roku 30 dni pa se lahko nanj vlagajo amandmaji.
