Tiskane izdaje
Berlin – Kljub prepovedi frankfurtskega sodišča bo podjetje Uber tudi nemškim zasebnim voznikom, ki hočejo zaslužiti, še naprej posredovalo potnike. Nemški taksisti so ogorčeni in napovedujejo vohunske odprave za izvrševanje kazni, ki lahko seže tudi do 250.000 evrov.
Zagonsko podjetje (start-up) iz San Francisca, ki so ga s kapitalom podprli velikani, kot Google in Goldman Sachs, si je izbralo nemško zveneče ime, a je prav v Nemčiji naletelo na doslej največjo oviro cvetočemu poslovanju v najboljši tradiciji sodobnih komunikacijskih in drugih tehnoloških revolucij. Podjetje, ki ga je ustanovil še en genialni ameriški falirani študent Travis Kalanick, po prepričanju deželnega sodišča v Frankfurtu nima licence za posredovanje voženj, zato je njegovo delovanje vsaj začasno prepovedano. Zasebne taksije so že prej prepovedali v Berlinu in enako načrtujejo še v nekaterih drugih nemških mestih, po mnenju sindikatov pa se vse skupaj lahko izrodi v »sodobno suženjstvo«.
Zagovorniki prepovedi verjamejo, da so v Nemčiji komercialni prevozi dobro urejeni v korist ponudnikov storitev, ki so zavarovani pred nelojalno konkurenco, in tudi njihovih strank, ki dobijo dostopne in varne storitve. V nasprotju s številnimi drugimi državami so nemški taksiji urejeni in ne predragi, poleg tega potnikov ne smejo zavračati ali jim poviševati ceno v neugodnih razmerah, kot lahko počnejo Uberjevi vozniki. Tudi Nemčija dovoljuje nekomercialno ponujanje vozniških storitev, da pa so plačane vozniške storitve omogočene vsakomur, je vsaj po mnenju frankfurtskega sodišča pretirano. V nasprotju s posredovanjem limuzin, ki tudi pri Uberju poteka po komercialnih pravilih in s poklicnimi vozniki, se lahko pri aplikaciji Uber Pop za voznika prijavijo vsi starejši od enaindvajsetih let z veljavnimi dokumenti in urejenim avtomobilom, izdelanim po letu 2005.
»To je agresivno anarhistično ravnanje, kakršnega še nisem doživel,« mediji navajajo Hans-Petra Kratza iz frankfurtskega združenja taksistov, ki na pomoč kliče lokalno in zvezno policijo, tržne nadzornike in pristojne organe proti delu na črno. »Kot da bi moštvo ameriškega nogometa nastopilo proti filigranski nemški reprezentanci!« Primerjava športov s popolnoma različnimi pravili ni neutemeljena, a ne tako, kot bi si želeli tožniki iz konzorcija Taxi Deutschland, ki so slavili, dokler niso pri Uberju napovedali nadaljevanja svojih storitev kljub sodni prepovedi: »Napredka ni mogoče ustaviti!« Ameriški spletni poslovneži so prepričani, da delajo s cenejšimi vožnjami uslugo vsej družbi.
Preverjanje kriminalne preteklosti voznikov in njihovega avtomobilskega zavarovanja se jim zdi dovolj, pravne težave v Nemčiji pa celo izkoriščajo za neplačano reklamo. Poročajo, da toliko novih prijav kot po razglasitvi sodbe še niso dobili, samo v Frankfurtu se je število podvojilo. Poudarjajo, da so že londonski taksisti njihovo aplikacijo prijavljali kot nezakonit taksimeter, a niso popustili, čeprav je res, da so bile v Veliki Britaniji finančne kazni precej nižje. V upanju, da si visokih nemških ne bodo mogli privoščiti niti pri milijarde dolarjev vrednem Uberju, nemški taksisti zdaj napovedujejo prave vohunske odprave za njihovo izvajanje.
Pri Uberju se bodo pritožili na višji sodni stopnji, bolj kot nemški pravni sistem pa jih morda skrbijo tekmeci, kot Lyft ali celo WunderCar. Pri zadnjem posredovane vožnje sicer razglašajo za brezplačne, če hočejo potniki voznikom podariti napitnino, pa je to njihova stvar.
