Tiskane izdaje
Bruselj − Nekaj ur po končanih pogajanjih v Minsku se diplomacija na visokih obratih nadaljuje na vrhu EU, ki naj bi bil posvečen boju proti terorizmu, a sta to temo povsem zasenčili Grčija in Ukrajina. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je skupaj s francoskim predsednikom Françoisem Hollandom kar uspešno končala misijo v beloruskem glavnem mestu, v Bruslju čakal nov velik zalogaj – grški premier Aleksis Cipras.
Med voditelji članic je bilo kar nekaj zaskrbljenosti po sinočnjem neuspešnem zasedanju evrske skupine, na katerem grški finančni minister Janis Varufakis ni privolil v skupno izjavo. Z njo so finančni ministri hoteli tlakovati pot do naslednjih korakov v bitki z grško krizo. V izjavi se je namreč omenjalo uspešno končanje obstoječega, v Grčiji osovraženega varčevalno-reformnega programa in njegovo podaljšanje – kot nekakšen časovni »most« do sklenitve nove pogodbe.
Sicer se v novih dokumentih ne omenja več v Grčiji osovražena trojka, marveč beseda institucije. Mišljene so seveda IMF, evropska komisija in ECB, ki so grško izpolnjevanje reformno-varčevalnih zavez nadzirale že doslej. Na zasedanju sinoči so številni ministri pogrešali konkretne predloge Aten tako glede načrtovanih reform, kakor tudi številk. Ker se prvo srečanje ni končalo uspešno, bodo poskušali doseči kompromis na zasedanju evrske skupine v ponedeljek. Sicer je bil Varufakis kot samotni jezdec v bitki z drugimi osemnajstimi člani območja evra.
Kljub vidni utrujenosti po pogajalskem maratonu z Vladimirjem Putinom v Belorusiji je Merklova pred časnikarji nastopila razmeroma dobre volje. »Veselim se prvega srečanja z novim grškim premierom,« je povedala ob prihodu. Evropa po njenih besedah vedno išče kompromise, ki se sklenejo, ko so koristi rešitve večje od slabosti. Toda dodaja, da verodostojnost Evrope temelji na spoštovanju pravil. Zato bodo najprej pogledali, kakšne predloge bo Grčija pripravila v prihodnjih dneh.
»Prepričan sem, da bomo skupaj našli vzajemno vzdržno rešitev, s kateri bi ozdravili rane zategovanja pasu, se lotili humanitarne krize po EU, vrnili Evropo na pot rasti in socialne kohezije,« je ob prihodu v palačo Justusu Lipsiusu povedal Cipras. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se preizkuša tudi kot posrednik med stranema, je izrazil zaskrbljenost nad nastalim položajem: »Ne gre za grško vlado, gre za grško ljudstvo.«
Tudi manjše članice izražajo kar veliko nezadovoljstvo z ravnanjem Aten. Finski premier Alexander Stubb je opozoril: »Zaveze so zaveze«. Prepričan je, da bi morali najti rešitev za nadaljevanje grškega programa. »Žogica je na grški strani,« je ocenil. Slovenski premier Miro Cerar je sicer povedal, da imamo v Sloveniji dovolj občutka za solidarnost in za stisko grških državljanov, a da »evropska pravila veljajo za vse«.
Grčija pripravljena na tehnične pogovore z institucijami
Po navedbah virov pri EU sta Cipras in vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem našla skupni jezik, ki naj bi pripeljal do sporazuma o grškem dolžniškem vprašanju. Dosežen naj bi bil na zasedanju evrske skupine v ponedeljek. To po neuspešnem zasedanju sinoči obravnavajo kot korak naprej. Že včeraj so bili sicer med pripravo skupne izjave, ki jo je Varufakis zavrnil, v igri tehnični pogovori o grških reformnih načrtih, ki bi jih z Atenami odpravili s predstavniki institucij. Vsaj v uradnem jeziku evrokracije se beseda trojka ne omenja več.
Prvi preboj v reševanju grške krize
Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je še uradno sporočil, da sta se z grškim Ciprasom strinjala, da bodo institucije (nekdanja trojka IMF, evropska komisija, ECB) začele tehnične pogovore. Ocenili naj bi skupno podlago med obstoječim programom za Grčijo in načrti grške vlade. Tako naj bi omogočili razprave na zasedanju evrske skupine v ponedeljek, ki naj bi pripeljale do rešitve grškega vprašanja.
ECB zateguje zanko okoli Grčije
Po poročanju Handelsblatta je ECB na telefonski konferenci članov njenega vodstva sklenila, da bo dovolila še pet milijard izredne likvidnostne pomoči (Ela) grškim bankam. To naj bi jim omogočilo, da se obdržijo nad vodo še prihodnji teden. Grške banke so že od včeraj izključene iz rednega financiranja, saj Frankfurt ne sprejema več grških državnih obveznic in papirjev, za katere jamči grška država kot jamstvo za posojila grškim bankam. Prejšnji teden je ECB postavila zgornjo mejo za Elo pri 59,5 milijarde evrov. To so banke po navedbah Handelsblatta že počrpale, saj številni Grki dvigujejo depozite. Prihodnjo sredo naj bi ECB spet odločala o Eli za Grčijo. Ko je pred dvema letoma zagrozila Cipru z ustavitvijo izredne pomoči tamkajšnjih bankam, je Nikozija kmalu privolila v rešilni program.
V Bruslju le zmerni optimizemo Minsku
»Po pogovoru s kanclerko Angelo Merkel imam občutek, da bi morali ostati skrajno pazljivi,« je glede sporazuma iz Minska povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Sam je prepričan, da sta »ruska agresija in bojevanje v vzhodni Ukrajini jasna grožnja miru v Evropi«, a dodal, da je sicer sporazum dobra novica, ki daje upanje.
Voditelji članic Unije so doseženi sporazum pozdravili. Konkretnih odzivov na njegovo sklenitev še ni pričakovati, saj bo EU najprej počakala na njegovo izvajanje. »Je žarek upanja, ne več ne manj. Besedam morajo slediti dejanja,« je povedala Merklova.
V evropskih diplomatskih krogih opozarjajo predvsem na nadaljnje korake, ki bi morali slediti sporazumu. »Minsk je upanje. A težko je govoriti o stoodstotnem optimizmu. Imamo negativne izkušnje z Ženevo in s prvim Minskom, ko ni bilo mehanizmom za nadzor njegovega uresničevanja, čeprav so bile predvidene konkretne rešitve,« je opozorila bruseljska diplomatka.
Vrha EU se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Foto:Thierry Charlier/Reuters
Dokler premikov na terenu ne bo, EU še ne bo spreminjala politike sankcij proti Rusiji. »Putin mora vedeti, da bodo sankcije ostale nespremenjene, če ne bo spremenil svojega ravnanja,« je povedal britanski premier David Cameron.
Tudi ukrepi proti 19 ruskim in ukrajinskim državljanom, ki bi morali vstopiti veljavi v ponedeljek, predvidoma ne bodo ustavljeni. Nadaljnji gospodarski ukrepi se še vedno pripravljajo. Njihova uveljavitev ali blažitev starih je odvisna od dogajanja na terenu.
Sporazum je kritizirala predsednica Litve Dalia Grybauskaitė. »Najpomembnejše vprašanje je nadzor ukrajinske meje. To ni bilo rešeno. Ostaja odprta za prehajanje ljudi in orožja. Zato je rešitev šibka,« je povedala. Vrh EU se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
V ozadju boj proti terorizmu
Edini pisni proizvod tega vrha EU naj bi bila izjava o protiterorističnem ukrepanju EU, v kateri je pričakovati povzetek vseh veljavnih ali predvidenih ukrepov ter poudarek, da je treba zagotoviti učinkovitejše izvajanje že veljavnih ukrepov, poroča STA.
Največ razprave se pričakuje o krepitvi zunanje schengenske meje. Voditelji naj bi pozvali k »usmerjenim spremembam« pravil, ki naj bi omogočile dodatno preverjanje potnikov na zunanji meji, kar sproža skrbi o kratenju temeljne svoboščine prostega gibanja. Pričakuje se tudi vnovičen poziv k čimprejšnjemu sprejetju direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), potem ko se je evropski parlament, ki je direktivo doslej zavračal, v sredo zavezal k dogovoru do konca leta.
