Prvi kosovski predsednik izvoljen navkljub nasilnim protestom

Bruselj in Washington se še nista odločila, ali naj popustita izsiljevanju z nasiljem ali ne.

sob, 27.02.2016, 15:00

Kosovski parlament je v tretjem krogu izvolil zunanjega ministra in bivšega premierja Hashima Thaçija za novega predsednika države. Kosovo je dobilo svojega četrtega predsednika tudi po zaslugi kosovskih Srbov, ki so naklonili zaupanje Thaçiju in glasovali zanj.

V prvih dveh krogih je bila potrebna dvotretjinska večina, ki je Hashim Thaçi ni dobil, v tretjem poskusu pa je zadostovala absolutna večina 61 glasov. Kosovska volilna komisija je sporočila, da je v tretjem krogu glasovanja sodelovalo 81 poslancev v 120-članskem parlamentu, od tega pa jih je 71 glasovalo za Thaçija. Za njega so glasovali tudi poslanci Srbske liste in Thaçi je bil tako izvoljen za petletni predsedniški mandat. Njegov protikandidat Rifat Rama, ki je kandidiral, da je bilo zadoščeno volilnim pravilom, v tretje ni prejel nobenega glasu, deset glasovnic pa je bilo neveljavnih.

Kosovski Srbi so glasovali za Thaçija

Po izvolitvi se je Thaçi zahvalil srbskim poslancem z besedami, da njihovo zaupanje vliva upanje in optimizem za Kosovo. Zagotovil je še, da bo služil državi in vsem njenim državljanom ter varoval ustavo in gradil evropsko Kosovo, ki bo tudi s pomočjo ohranjanja odličnih odnosov z ZDA postalo članica EU in Nata. Novi predsednik bo svečano prisegel 7. aprila, ko bo potekel mandat predsednici Afiteti Jahjaga. Thaçijevi pristaši so njegovo zmago slavili z ognjemetom, njih in zastave Kosova, Albanije in ZDA pa so varovale okropljene policijske sile.

Nacionalistična opozicija je skušala z vsemi sredstvi preprečiti izvolitev Thaçija za predsednika, da bi tako izsilila predčasne volitve, ki bi jih morali razpisati, če v tretjem poskusu ne bi uspeli izvoliti predsednika države. EU in ZDA se še nista odločila, ali naj uslišita željo opozicije in podpreta razpis predčasnih volitev ali ne. Ključni zadržek Washingtona in Bruslja je, da bi v tem primeru popustili izsiljevanju opozicije z nasiljem. Na drugi strani se niso uresničila njihova pričakovanja, da se bo politična kriza rešila kar sama, kajti opozicija že pol leta bojkotira nemoteno delo parlamenta s solzivcem in očitno ne bo popustila.

Nasilje poglablja delitve in otežuje dialog

Če se razmere ne bodo umirile, bi se lahko Kosovo znašlo v kaosu. Čeprav naj bi bil glavni razlog za upor opozicije bruseljski sporazum o oblikovanju skupnosti srbskih občin, to velja le za del opozicije, večina pa želi prevzeti le oblast. Bruselj za zdaj le opazuje in svari, da je nasilje s katere koli strani nesprejemljivo, ker zgolj poglablja delitve, povečuje napetost in otežuje dialog.

V včerajšnjih spopadih med okoli tisoč protestniki in policisti, ki so razbili demonstracije s solzivcem, oklepnimi vozili in vodnimi topovi, je bilo ranjenih 24 policistov in eden novinar. Poslanci opozicije so trikrat prekinili zasedanje parlamenta z aktiviranjem solzivca, protestniki pa so na policiste metali tudi molotovke. Danes je v Prištini mirno, Thaçi pa je prvi kosovski predsednik, ki je bil izvoljen, ko so iz skupščinske dvorane odstranili opozicijske poslance, medtem ko so njegovi nasprotniki pred poslopjem parlamenta metali molotovke na policiste, ki so protestnike razgnali s silo.

Prijavi sovražni govor